Glicinija

Danes predstavljamo grm, ki je zrasel že v pravo drevo. Njegova je lastnica Tončka Kociper iz Preddvora in je zelo ponosna nanj. Velika ljubiteljica in poznavalka rož v domačem vrtu vzgoji prenekatero rožo, ki je zelo zahtevna za vzgojo, ali pa najde sadiko, ki je zelo redka. Vse ji izjemno lepo uspeva. Glicinijo ji je podarila prijateljica pred 22 leti in vsa leta ji zelo lepo uspeva, saj jo tudi redno vzdržuje: dvakrat na leto jo obrezuje, če so sušne zime jo tudi izdatno zalije, kar po dve vedri vode naenkrat potrebuje, da se koreninska gruda dobro prepoji z vodo, najbolje raste v težki vrtni zemlji na sončni strani hiše. Potrebuje pergolo - močno oporo, na leto naredi tudi do deset metrov dolge poganjke. Vzgaja jo kot drevo in jo primerno obrezuje, da je bolj drevesaste oblike. Taka oblika je tudi bolj primerna za vrt, kjer je posajena, saj je pod njo prava zbirka drugega vrtnega cvetja. Od prvih tulipanov, kasneje vrtnic in drugih trajnic, ki cvetijo do pozne jeseni. Poganjke krajša, ko zrastejo do dveh metrov, jih skrajša na dva lista. Najmočneje jo obreže v februarju, pred brstenjem in cvetenjem. In že takrat skrajša veje na dve očesi. Mlade poganjke imajo rade uši, kasneje taki poganjki sami odpadejo, sicer jih obreže. Če je spomladi pozeba, lahko poganjki odpadejo in je tisto leto manj cvetja. Letošnja zima je bila idealna in je bilo cvetja obilo. Cvet je bil dolg do 40 cm. Glicinija cveti od začetka aprila do srede maja, odvisno od vremena. Letošnjo pomlad ni bilo dežja, da bi cvetovi porjaveli. Glicinij je več sort. Ta je sorte visteria sinensis levosučna. Vitice se sučejo v levo stran. Pri visterii floribundi pa se vitice sučejo v desno stran. Domače ime, ki je pogosto v rabi, je modri dež.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 14. januar 2022 / 11:52

Deželne novice, št. 1

Deželne novice, 14. januar 2022, št. 1

Objavljeno na isti dan


Jesenice / ponedeljek, 14. september 2020 / 16:31

Ogrevane klopi, polnilci, internet ...

Na Jesenicah posodabljajo avtobusna postajališča, opremljena so z LED-ekrani na dotik, USB-polnilci in osvetlitvijo. Nadstreška pri občini in Pri Čufarju pa bosta imela tudi brezžični internet, defibr...

Zanimivosti / ponedeljek, 14. september 2020 / 16:27

Dober sosed

Da je dober sosed zlata vreden, se zavedata dva: tisti, ki ga ima, in tisti, ki ga nima. Pod pojmom dober sosed si po navadi predstavljamo prijetnega človeka, ki nam priskoči na pomoč, ko jo potreb...

Šenčur / ponedeljek, 14. september 2020 / 16:26

Starejši ostajajo aktivni

Društvo upokojencev Šenčur je s skoraj tisoč člani najštevilnejše društvo v občini, ob širjenju dejavnosti pa postaja vse bolj prepoznaven dejavnik družbenega življenja. Organizirajo srečanja, leto...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2020 / 16:25

Združitev podjetij

Škofjeloško podjetje Opal Informatika je odslej v stoodstotni lasti Saopa, enega večjih slovenskih ponudnikov poslovnih programskih rešitev. Uporabniki rešitev Opal Informatike bodo še naprej uporablj...

Tržič / ponedeljek, 14. september 2020 / 16:22

Deset let že pomagajo zasvojencem

Socialnovarstveni program Reintegracijski center izvajajo v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču že deset let. Namenjen je različnim zasvojencem, od trdih drog do iger na srečo, ki se želijo...