Politika me zares zanima!

Besedilo: Objave Mestne občine Kranj
sreda, 16. maj 2007 / 06:00

Njen moto: Zdrav duh v zdravem telesu, ki ga dopolnjuje z apelom, da smo sedanje generacije dolžne ohraniti zdravo okolje za naše zanamce.

»Z novim letom sem se upokojila in s tem stopila na pot tretjega življenjskega obdobja. Več prostega časa, pa tudi moje znanje in dosedanje izkušnje so bili razlog več, da sem na listi Socialnih demokratov kandirala za mestno svetnico. Obenem sem tudi predsednica Odbora za družbene dejavnosti. Kranj bo treba prebuditi, obdržati kadrovske potenciale, predvsem pa mlade, da ne bodo več odhajali drugam. Tiste, ki so že odšli, bo treba pritegniti nazaj v domače okolje. Ravno naloga občine je, da jim to omogoči z raznimi programi in s črpanjem sredstev iz razvojnih skladov za nova delovna mesta, stanovanja, šolanje, otroško varstvo. Predvsem pa je treba nenehno skrbeti za ohranjanje zdravega okolja,« je odločena Nada Mihajlovič. Mlada leta Nade Mihajlovič je zaznamoval šport. In šola. Doštudirala je na Višji upravi šoli, sedanji Fakulteti za upravo. Ob delu je pridobila tudi visoko izobrazbo. Zelo ponosna je, da je igrala košarko v t.i. zlatih časih kranjske košarke. »S Triglavom smo postale slovenske ligaške prvakinje, zmagale smo tudi na kvalifikacijah za zvezno ligo v Banja Luki. Ker je imel domači klub premalo denarja, bilo je tudi precej nerazumevanja, smo se odpovedale zvezni ligi. Takrat sem prestopila k ljubljanski Olimpiji. Igrala sem tudi za tedanjo jugoslovansko državno mladinsko in člansko reprezentanco. Imela sem status vrhunske športnice,« se spominja Mihajlovičeva. Kranjske »zlate« košarkarice so še vedno povezane, saj se dobivajo enkrat na teden in zaigrajo za svojo dušo.

Nada Mihajlovič se je rodila leta 1947 v znani kranjski športni družini Prezelj. Bratje Dušan, Marko in Darko so bili vrhunski kranjski atleti, pa tudi oče Marko je še v času Kraljevine SHS boksal in igral nogomet pri kranjskem Korotanu. »Tudi moja sinova Zoran in Aci sta igrala košarko, atletsko tradicijo nadaljujeta nečaka Rožle in Marko. Vnuk Jaka pa že teče za žogo v nogometnem krožku,« pravi Mihajlovičeva. Njeno drugo življenjsko obdobje sta zaznamovali družina in služba. Je poročena, ima sinova Zorana in Acija, snahi Tatjano in Katarino, in kot s ponosom pove, dva čudovita vnuka, Jaka in Urbana. Njena prva služba je bila na Občini Kranj, po dveh letih je odšla na novo delovno mesto v Iskro Elektromehaniko. Tam je bila 15 let, po delitvi podjetja na tri programske sisteme je začela delati v Iskri Telematiki v finančni službi kot vodja oddelka. Od leta 1987 dalje do upokojitve je bila pomočnica direktorja v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. »Zelo lepe spomine imam na Ivana Krambergerja, ki nam je pomagal pri zbiranju sredstev za nakup nujne medicinske opreme. S prodajo svojih knjig, značk in obeskov je takrat zbral toliko denarja, da smo lahko kupili kar dva inkubatorja! Z zbiranjem sredstev sva nadaljevala z bivšim direktorjem prof. dr. Lavričem. Ponosna sem, da sem bila del ekipe, ki je postavila na noge Center za bolezni dojk, tudi s pomočjo sredstev SILA iz Ljubljane in Lions kluba iz Kranja. Skupaj s sodelavci sem se veselila tudi občinske nagrade, ki jo je bolnišnica prejela ob svoji 50-letnici dela v letu 2005, še pove Nada Mihajlovič, ki ima v tem trenutku povsem druge življenjske radosti. Prosti čas preživlja z vnukoma, rada si ogleda gledališko predstavo, riše na steklo. Veliko ji pomeni druženje in še vedno, kaj drugega kot šport.