Parkirišče pri pokopališču na papirju že več kot desetletje

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / sobota, 12. maj 2007 / 06:00

V Preski največ težav s pomanjkanjem parkirišč, v Žlebeh oporečna - nepitna voda in še okrog 12 kilometrov makadamskih cest.

Medvode – V Krajevni skupnosti Preska živi več kot dva tisoč ljudi. Obsega Presko in vas Žlebe, ljudsko tudi Marjeta. Pogovarjali smo se z Mirkom Verovškom, novim predsednikom Sveta KS Preska in Ladom Vidmarjem, predsednikom Odbora za komunalo. Oba prihajata iz Žlebov in sta že dolgoletna člana Sveta KS Preska, v katerem so še Marko Žagar, Stanislava Kozelj, Jože Kučiš, mag. Zvonka Hočevar – Šajatovič, Maja Rebolj in mag. Jelena Aleksić.

Problematika Krajevne skupnosti Preska?

Verovšek: »Krajevna skupnost Preska ima sedež na Škofjeloški ulici 6 v Lovskem domu, kjer je podnajemnik, zato žal del denarja, ki ga dobi za svoje delovanje nameni tudi za najemnino. Želim si, da ne bo začelo primanjkovati prostovoljcev, ki bi imeli še toliko volje in poguma, da bodo sodelovali na volitvah za izbor v KS. Kot rečeno, je delo prostovoljno in vzame kar nekaj ur mesečno. Ne nazadnje se izkaže tudi, da so KS kar dober filter za občine. Marsikatera pereča zahteva se ustavi pri nas, saj se nemalokrat zgodi, da naše prošnje, pobude in vprašanja, naslovljena na občino, redko dobijo odgovor. Poleg neasfaltiranih cest je eden večjih problemov, ki se vleče že deset let, vaški vodovod na Stežici in Stežki planini v Žlebeh, ki z vodo oskrbuje približno dvajset hiš in trideset vikendov. Voda po analizah ni primerna za pitje, predvsem ob večjih nalivih, potrebno jo je prekuhavati.«

Kakšno je stanje na Stežki planini?

Verovšek: »Tudi Stežka planina je bila del vodovoda kot zaselek Stežica. Tu gre predvsem za naselje s približno tridesetimi vikendi, ki pa so počasi postali stanovanjske hiše in v njih redno prebiva kar nekaj družin. Ta del je sedaj že v celoti priključen na javni in stari vodovod. Novi se napaja iz vrtine pri Knausovi smreki.«

Kaj pa na področju cestne infrastrukture v Žlebeh?

Vidmar: »Želimo si, da bi bilo čim več cest preplastenih in posledično bi bilo tudi vzdrževanje cenejše. V Žlebeh okrog 12 kilometrov cest še ni preplastenih, v zadnjih devetih letih so bili preplasteni le slabi trije kilometri. Ustanovljeni so štirje gradbeni odbori, tri ceste so narejene do polovice. Ljudje so pripravljeni prispevati obvezni del denarja, marsikaj sami narediti, občinskega dela denarja pa ni. Do polovice je narejen projekt Petač – Čarman, ki se letos ne bo nadaljeval. Do polovice je narejen projekt ceste na Okršlje. To je okrog kilometer ceste. Občinskih sredstev pa tudi za to ni. Projekt Koder – Cvajnar traja že 12 let. Doslej sta narejeni dve tretjini. Krajani, ki živijo na tem koncu, so že naredili robnike, cesto je potrebno le še preplastiti.«

Kaj pa v Preski?

Verovšek: »V Preski je popolnoma drugačna situacija kot v Žlebeh. Tu živi veliko priseljencev, ki še ne »dihajo« s krajem. Lep primer za ponazoritev razlike med mestom, kamor spada Preska, in Žlebami, je pri odzivu na čistilno akcijo. V Žlebeh je odziv dober, v Preski pa smo v okviru KS čistilno akcijo nekajkrat organizirali, odziv pa je bil zelo slab. Namen akcije pa ni, da bi zgolj člani sveta pobirali smeti med bloki.«

Tudi težave so verjetno drugačne?

Verovšek: »Ena izmed drugačnih težav je vsekakor prometna signalizacija. Na nekaterih mestih bi bilo potrebno postaviti prometne znake in urediti pločnike (predvsem v okolici osnovne šole). Preska kot del mesta Medvode ni povezana s centrom. Del je stanovanjski, del industrijska cona, vmes so vrtičkarji.«

Ko smo že pri vrtičkarjih. Kako imate to urejeno v Preski?

Vidmar: »Vse vrtičkarje imamo evidentirane in z njimi podpisane letne pogodbe, kar pomeni, da plačujejo najemnino. Letno iz tega naslova dobimo okrog tri tisoč evrov. Skupaj je okrog štiridesetih vrtičkarjev, celotno območje pa je veliko nekaj manj kot hektar. Zemljišča so v občinski lasti, mi kot KS pa z njim upravljamo. Ti vrtički so prvo, kar ljudje vidijo, ko se z vlakom iz prestoplnice pripeljejo v Medvode. So vse prej kot zgled Medvodam. Razumem potrebo ljudi po urejanju vrtička, a občinska uprava bi morala za celotno občino narediti strategijo za takšna območja, sprejeti enotno ureditev, saj KS za to nima zakonske podlage. Občina bi morala imeti dolgoročni plan, kaj naj bi v prihodnje tukaj bilo. Mi bi najrajši videli, da se ti vrtički tukaj ukinejo, da bi bil tukaj Tivoli v malem. Nenazadnje bodo Medvode potrebovale zeleni otok in tukaj je priložnost, da se industrijski in stanovanjski del, ter cestna in železniška infrastruktura, medseboj ločijo. Upam pa, da se ne bodo na koncu tukaj postavile trgovine.«

Je v Preski dovolj parkirnih prostorov?

Vidmar: »Največji problem je parkirišče pri pokopališču. Ko je pogreb, je vzdolž ceste vse zaparkirano. Sedanje parkirišče ima le nekaj parkirnih mest. Projekt za parkirišče je bil narejen že pred več kot desetletjem in je predviden v eni etaži, za okrog šestdeset avtomobilov. Ker pa je potreba po parkirnih mestih precej večja, bi bilo bolj smotrno zgraditi parkirišče v dveh etažah. V prvi bi parkirna mesta lahko oddajali prebivalcem blokov, zgornji plato pa bi bil namenjen obiskovalcem pokopališča. Parkirišče je nujno potrebno, a ga v prihodnjih štirih letih, glede na proračun in načrt razvojnih programov, še ne bo.«

Verovšek: »Problem parkiranja je tudi v okolici blokov. Zelenice izgubljajo svoj pomen, saj so zaparkirane z avtomobili. Nekateri stanovalci avtomobilov z zelenic ne umaknejo niti takrat, ko bi bilo to res nujno potrebno in so pozvani preko raznih obvestil, kot je bil to primer pred kratkim, ko so obrezovali drevje. Dobro pa imamo urejeno zimsko službo in ceste so vedno splužene in posute bolje kot v Ljubljani (seveda pa se vedno najdejo tudi nezadovoljni). Pogrešamo sodelovanje ljudi, ki bi imeli znanje, voljo in ideje, da bi skupaj pristopili k boljšemu jutri.«