Muzika je, imena še ni

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 8. maj 2007 / 06:00

V Radovljici je pod vodstvom Tomaža Pinterja letos začel delovati godalni orkester, ki sicer še nima imena, pestri družbi glasbenikov pa ne manjka volje, zavzetosti in načrtov za prihodnost.

Res prijetno je bilo slišati Vivaldijevo 1. simfonijo v C duru, ki je nežno plavala skozi večerno tišino Osnovne šole Anton Tomaž Linhart v Radovljici. V zgornji avli vsaj enkrat tedensko pod vodstvom Tomaža Pinterja, sicer učitelja violine v Glasbeni šoli Radovljica, vadi godalni orkester, ki zaenkrat še nima imena. »O imenu se še nismo odločili, kljub temu da je naš orkester zastavljen regionalno, pa bi bilo najbrž kar prav, če bi imel kakšno povezavo z Linhartom,« o orkestru, katerega »baza« je v Radovljici, razmišlja Pinter, ki je pred leti sodeloval tudi pri ustanavljanju godalnega orkestra glasbene šole. Tokrat je pobuda pravzaprav prišla do njega. Nekaj bivših učencev in učenk, ki so končali nižjo glasbeno šolo, se ni strinjalo, s tem, da inštrument obesijo na klin, zato so do Pinterja prišli z željo po orkestru. »Ideja se mi je zdela zanimiva, zato smo pozvali še druge nekdanje učence in lahko rečem, da je bil odziv zelo dober. Ob 50-letnici glasbene šole lani smo imeli ustanovni sestanek v Linhartovi dvorani, kjer smo jeseni tudi začeli vaditi.

Umetniški vodja in dirigent godalnega orkestra Tomaž Pinter je k sodelovanju povabil še nekaj izkušenih glasbenikov, ki bodisi nadaljujejo študij glasbe, oziroma imajo izkušnje v godalnih sestavih. »V svoje vrste vabimo glasbenike z vse Gorenjske, edini pogoj za pristop je le končana nižja glasbena šola,« razmišlja Pinter, ki je na zanimiv način »našel« tudi violinista Bonija Čeha, sicer priznanega akademskega slikarja. »Poslušam neko muziciranje nekaj sob poleg moje glasbene sobe v Radovljiški graščini, ne vedoč, da Boni sem in tja poprime za violino v svojem likovnem ateljeju.« Trenutno godalni orkester šteje okrog 25 članov, med drugim je v njem šest prvih in pet drugih violin, štiri viole, prav toliko violončel in tri kontrabase … Vadijo enkrat na teden po uro in pol, želja pa je, da bi vaje razširili tudi na soboto, a kaj ko je takrat šola zaprta. Tudi zato, kljub gostoljubnosti v osnovni šoli, kjer gredo orkestru zelo »na roko«, iščejo nov prostor za vaje. »Kaj igramo? Skladbe Purcella, krajša dela Vivaldija, načrtujemo kakšno od Mozartovih skladb, pa Dvoržaka in Čajkovskega …,« dodaja Pinter, ki ima na zalogi še veliko dobre volje in pripravljenosti za to, da bi godalni orkester v prihodnosti postal razpoznaven sestav glasbenikov. Orkestraši predvsem želijo čimprej sestaviti glasbeni program in z njim čim več nastopati tako na koncertnih večerih kot v okviru gorenjske turistične ponudbe … Godalni orkester je vsekakor dobrodošla pobuda v Radovljici, z nekaj posluha in dobre volje pristojnih lokalnih institucij in podjetij, se bo z orkestrom moč pohvaliti tudi drugje po Sloveniji.