Dobra streha je več kot zaščita

Čeprav drži, da je dobra streha kot kapa, ki ščiti objekt pred vremenski vplivi, pa nikakor ne smemo pozabiti tudi na videz strehe. Zanimivo je, da je barva strešnikov največkrat določena že v gradbenem dovoljenju.

Izdelava strehe mora biti kakovostna in lepa na pogled, saj je poleg fasad tudi ta vseskozi na ogled. Kakšna streha bo na določenem objektu je v veliki meri odvisno od lega objekta, saj velja, da imamo na Gorenjskem zelo strme strehe (tudi do 60 stopinj), na Primorskem pa so tradicionalne strehe položnejše. Kakšno streho izbrati, je pravo vprašanje za investitorja, ki najbolje ve, ali bo prostor tik pod streho izkoristil za bivalne prostore ali pa bo ta prostor uporabljal zgolj za odlaganje odvečne šare.

Če je v preteklosti pri gradnji zasebnih hiš veljalo, da so se je investitorji v veliki meri lotevali z domačimi mojstri, pa danes ni več tako. Tudi zato lahko že dalj časa opažamo veliko pomanjkanje mojstrov na različnih področjih. Tako je tudi z mojstri za strehe, zato tudi na Gorenjskem velja, da je najem dobrega tesarja, kleparja in krovca vse bolj dragocen.

Opečno, betonsko ali slamnata kritina?

Na Gorenjskem praktično ne poznamo ravnih streh na družinskih hišah, le na nekaterih večjih objektih, kot so tovarne, šole, bolnišnice, zavodi … Ravne strehe so problematične zaradi zamakanja. Do tega pride zaradi različnega materiala in stikov med njimi, saj se materiali raztezajo in krčijo in so na ravni strehi bolj občutljivi kot na strehah z naklonom. Pri ravni strehi morajo biti delavci izredno vestni in natančni, saj se veliko manjših napak ne vidi takoj, ob močnem dežju in zimskem mrazu pa kaj hitro nastanejo razpoke, z njimi pa največji problem streh – zamakanje.

Zato pa so v naših krajih toliko bolj značilne eno-, dvo- in več kapnice, kjer je bistveno manj možnosti za zamakanje med posameznimi stiki strešnikov. Medtem ko enokapnice poznamo predvsem pri enostavnejših objektih, kot so drvarnice, nadstreški, kozolci, dvo- in večkapnice pa predvsem pri družinskih hišah. Pri strehah z naklonom pride težje do zamakanja. Pri strehah z manjšim naklonom so letve bolj na gosto, zato da ima voda večjo pot navzgor, kadar je streha bolj strma, pa je tudi poraba strešnikov manjša. Morda gre tudi v tem iskati razlog, zakaj imamo Gorenjci strme strehe in ne le zaradi snega in vetra. Sicer vsak proizvajalec kritine že sam objavi podatke o optimalnem naklonu strehe za njihovo kritino in tudi izračun števila strešnikov glede na naklon strehe.

V preteklosti so naši predniki prekrivali streho s slamo in skodlami. Slame na gorenjskih strehah sicer ni bilo veliko, še zmeraj pa stoji v Selški dolini lesena hiša z novo slamnato streho. Skodle so bolj primerne za ostro podnebje, kot ga poznamo na Gorenjskem pozimi, vendar se tudi ta lesena kritina, razen v redkih primerih (staje na pašnikih), ne uporablja več. Skodle so osem do deset centimetrov široke deščice različnih dolžin, ki so jih nabijali na letve od spodaj navzgor v več slojih. V bližnji preteklosti so bili zelo prisotni betonski špičaki (strešnik z izrazito špico navzdol), opečni zarezniki (približno 36 centimetrov široke ravne plošče) in tudi bobrovec. Slednji je bil kar drag, zato so ga izpodrinili novi, cenejši strešniki, razen tega pa je bil nekaj časa izredno slabe kakovosti. Ne smemo pozabiti tudi na salonitne plošče in valovite salonitke, ki pa jih danes ne proizvajajo več, saj material vsebuje kancerogene snovi, zato jo nasprotno skorajda ni več opaziti na gorenjskih strehah. Ob menjavi salonitk je potrebna velika pazljivost, saj gre ob lomljenju v zrak azbest, ki ga z našimi čutili ne zaznavamo, posledice pa se lahko pokažejo šele čez leta.

Naj ponovimo še enkrat. Najbolj pogosta kritina v Sloveniji je bobrovec, ki pa so ga zaradi nižje cene pred desetletji izpodrinili opečni zarezniki. Oba sta primerna tudi za strme naklone, tako kot tudi betonski strešniki, ki so hkrati tudi težki. To težo je potrebno vračunati v izdelavo ostrešja, ki mora prenesti veliko več kot le težo kritine. Na osnovi bitumna je izdelana ognje odporna kritina bitumenska kritina, ki dobro prenaša različne vremenske vplive in jo lahko polagamo tudi na zelo strme strehe. Zaradi nizke teže je zelo primerna za montažne objekte in razgibane strehe.

Na bolj položne strehe, vendar ne ravne, se polaga valovite vlaknene plošče. So lahke, zato je tudi ostrešje lažje izvesti. Na trgu poznamo tudi več izvedb kovinske kritine, od plošč, trakov do aluminijaste skodle in pocinkane pločevine. Kovinska kritina je izredno lahka, proizvajalci pa znajo na zgornjo stran vbrizgati tudi granulat, da kritina izgubi kovinski videz. Lahko jo polagamo tudi na dotrajano kritino.

Vzdrževanje je zelo pomembno

Življenjska doba kritine je od 20 do 30 let, odvisno od kakovosti pa lahko tudi dlje (za kovinsko kritino nekateri proizvajalci ponujajo do 50 let garancije). Življenjska doba ostrešja pa je mnogo daljša, ob dobrem vzdrževanju tudi več kot 100 let. Ob slabi kritini, slabem vzdrževanju in posledično dolgotrajnem zamakanju pa bo potrebno zamenjati tudi letve, špirovci in lege pa ponavadi zdržijo tudi takšne obremenitve. Najpomembneje je preprečiti zamakanje, najbolj izrazito ga lahko opazimo pri obrobah pri dimnikih, prebojih za ventilacije in ob robovih streh. Po toči ali hudi zimi je potrebno streho pregledati in zamenjati počene strešnike. Že na začetku pa morajo biti žlote ustrezno zapolnjene s pločevino, sicer se voda kar cedi pod streho. Delo stanovalcev ali uporabnikov objekta je v tem primeru največkrat zgolj skrben pregled strehe in morebitna zamenjava strešnikov, vse ostalo pa raje prepustite krovcu.

Kadar dobro zamaka v notranjost objekta, je ponavadi že zelo hudo, saj so strehe narejene tako, da do zamakanja sploh ne bi smelo priti. Pri navadnem tipu strehe, kjer so na špirovcu še letve, na njih pa kritina (ob izkoriščenem podstrešju pa je spodaj še pvc folija, toplotna izolacija in lepenka), se običajno na zunanjem zidu (fasadi) pojavi madež. Ta pove, da s streho nekaj ni v redu. Pri t. i. hladnih strehah pa so na špirovce vzdolžno nabite deske, na njih pa še strešna lepenka, hidro izolacija, na vse to pa tramič (7x5 centimetrov) ter na tramiče letve in kritina. Tako gre hladen zrak iz kapi do slemena in hladijo streho, medtem ko spodnja konstrukcija ostaja iste temperature, še posebej če je izkoriščeno tudi podstrešje in je vgrajena tudi toplotna izolacija, folija in opaž ali knauf plošče. Takšna streha skorajda ne more zamakati.

Posvet pred nakupom strešnikov

Dobra streha mora predvsem ščititi pred vremenskimi vplivi, seveda pa je pomemben tudi videz strehe. Dobavitelji strešne kritine oglašujejo strehe kot peto fasado. Kar prav imajo, saj je streha običajno večja od fasade, tako da je izbira kritine zelo pomembna. Barva kritine je velikokrat predpisana že v gradbenem dovoljenju, saj morajo biti strehe vsaj v določeni meri usklajene. Vsak investitor lahko sicer sam izbira med različnimi proizvajalci strešnikov, vendar mora zadostiti pogojem v dovoljenju. Na izbiro kritine vpliva tudi naklon strehe, tako da pri industrijskih objektih, ki imajo običajno manjši naklon, prevladuje pločevina. Kritina je lahko tudi gladka ali valovita, betonska, opečna ali iz umetnih materialov. V gradbenem dovoljenju je sicer lahko predpisan tudi material, vendar največkrat ni tako.

Na izbiro kritine vpliva tudi pripravljenost investitorja po dražjih in kvalitetnejših materialih in s tem povezanih stroških vzdrževanja. Pri kritinah slabše kakovosti bo investitor na začetku odštel manjši znesek, vendar bo potem morda z leti vzdrževanje dražje od nakupa dražje in kvalitetnejše kritine (in tudi mojstra), kjer pa vzdrževanja sploh ne bi poznali. V obeh primerih je izredno pomembna izvedba izdelave ostrešja in strehe, saj še tako draga kritina ob zamakanju ne pomaga nič. Pred nakupom je pametno preveriti več proizvajalcev kritine in izvajalcev del, primerjati ceno in njihovo garancijo za delo. Koliko strešnikov, slemenjakov in druge opreme, ki jo je treba s časom zamenjati, je potrebno kupiti ob začetku investicije danes ni več težko izračunati. Vsak proizvajalec ima že podatke, tabele, morda tudi računalniški program o številu strešnikov, slemenjakov … Obvezno pa je potrebno pri nakupu računati na vzdrževanje in kupiti vsaj 100 do 200 kosov rezervnih strešnikov, saj to zadostuje za približno 10 kvadratnih metrov strehe. Morda se to komu zdi nepotrebna investicija, vendar iskanje enakega strešnika, enake barve in kakovosti čez 20 let je lahko zelo težka naloga.

Zdaj je čas za obnovo strehe

Najprimernejši čas za prenovo strehe je spomladi ali jeseni. Vzrok je preprost. Ali je bila streha poškodovana pozimi in je potrebno popraviti škodo, kadar pa je škoda že tu, jo je potrebno popraviti pred zimo. Vsekakor pa naj bodo ob obnovi stabilne temperature, saj velika nihanja preveč raztezajo oziroma krčijo materiale. Vzrok za obnovo strehe in ostrešja je lahko tudi ureditev podstrešja. Kadar si investitor privošči več, je potrebno streho vzdigniti ali pa narediti frčade, manj zahtevna pa je vstavitev strešnega okna. Pri navadni obnovi strehe tovrstnih del in stroškov ni. Strešno okno je cenejše in dandanes tudi dovolj kakovostno, le velikost mora biti prilagojena špirovcem. Pri frčadah je strošek takoj večji, morda je treba celo nabaviti drugo kritino zaradi manjšega naklona, narediti žlote in podobno.

»Pri delu na strehi je eden najpomembnejših varnostnih ukrepov uporaba vrvi, vendar nimamo podatkov, koliko jih mojstri zares uporabljajo. Orodje krovcev in tesarjev pa se v zadnjih sto letih ni bistveno spremenilo. Res imajo sedaj olajšan transport na streho, imajo rezalke, vrtalke in drugo ročno orodje, vendar se ročnemu delu ne da izogniti. Na strehi je namreč veliko drobnih del in ravno te odločajo o kakovosti,« še pravi Koblar. Za špirovce, letve in opaž se uporablja le smrekov les, saj je najcenejši in najlažji za obdelavo, hkrati pa je smreka zelo dobra v nosilnem pogledu. Če bi uporabljali hrastov les, bi bil zelo drag in težak za obdelavo, medtem ko je smreka enostavna in kakovostna. Dimenzije špirovcev so odvisne od razmaka med legama in od obtežbe, torej od kritine. Na Gorenjskem je potrebno upoštevati tudi sneg in veter. Najbolj znane dimenzije so 10 x 16 centimetrov ali 10 x 14 centimetrov.