Blejski župan Janez Fajfar je Ivu Rudenjaku ob letošnjem občinskem prazniku izročil listino z nazivom častnega občana. (Foto: Anka Bulovec)

Zaljubljen v Dubrovnik in Bled

Dubrovničan Ivan Rudenjak je ob letošnjem blejskem občinskem prazniku prejel naziv častnega občana Bleda. Ne po naključju, saj je že vrsto let Bled njegov drugi dom, poskrbel pa je tudi za sodelovanje med obema turističnima biseroma.

Ivo Rudenjak je priznan zasebni gostinec z družinsko tradicijo, ki sega vse do leta 1929. Ima velik vpliv na dogajanja s področja turizma po vsej Hrvaški, kot siva eminenca svojega mesta Dubrovnika pa prijateljuje tudi z mnogimi pomembnimi osebnostmi doma in v svetu.

Tako tudi ni čudno, da so Iva Rudenjaka mnogi poimenovali kar »častnega konzula« Bleda v Dubrovniku, pri njem v Dubrovniku pa je tudi blejski »častni konzulat«. Pobuda je seveda njegova, tako kot je bila pred leti ideja, da na Bledu pripravijo dneve Dubrovnika in v Dubrovniku dneve Bleda. Znani zasebni gostinec Ivan Rudenjak je pri tem pomagal tako moralno kot s finančno podporo, izvrstno sodelovanje pa se je nadaljevalo s podpisom pogodbe o partnerskem sodelovanju med Bledom in Dubrovnikom leta 2001 in traja še danes. Na njegovo spodbudo se povečuje turistični obisk iz Hrvaške na Bledu, Ivu pa tudi za prihodnost ne manjka idej o povezovanju obeh krajev. Zato si je simpatični Dalmatinec zaslužil tudi naslov častnega občana Bleda.

Kakšni so vaši prvi spomini na Bled?

»Na Bled sem prihajal že v mladih letih, najbolj pa mi je ostalo v spominu, ko so odpirali hotel Golf. Takrat sva z bratom imela v Ameriki turistično agencijo in jaz sem prišel kot predstavnik na Bled. Od takrat sem začel na Bled redno prihajati vsaj trikrat do petkrat letno, zadnjih petnajst let pa sem na Bledu zagotovo vsaj dva meseca in pol.«

 

Kaj je tisto, kar vam je na Bledu všeč?

»Všeč mi je že Bled sam, predvsem pa imam rad tukajšnje ljudi, domačine, ki delujejo zelo pomirjujoče, niso nervozni, vsi so zelo delavni in to vse me pomirja. Pomembno je tudi, da so ljudje tukaj povezani, naj si gre za hotelirje, za pomembne ljudi na občini, za vse s katerimi se srečujem in tako se na Bledu počutim kot doma.«

 

Vaš prvi dom je Dubrovnik. Kaj pa vam pomeni Bled?

»Mislim, da vse o tem, kaj mi pomeni Bled, povem s svojimi obiski. Zagotovo je, da je Bled zame za Dubrovnikom najlepši kraj na svetu, tu se enostavno dobro počutim. Všeč mi je tudi klima, posebej rad pridem pozimi, pa tudi poleti vsaj za nekaj dni. Skratka, na Bled pridem takoj, ko imam nekaj dni časa in nikoli mi za to ni žal. Bled je zame bil nekaj posebnega in je to tudi ostal. Tu sem se vedno počutil pomirjenega, zadovoljnega, tudi med vojno sem tu našel svoj mir, ta mir na Bledu poiščem še danes. Zato pač na Bled gledam kot na svojo mesto.«

 

Večkrat pravite, da ima veliko zaslug za to, da se v Sloveniji počutite kot doma, tudi vaša žena?

»Res je, oktobra leta 1961 sem se poročil s Slovenko, sicer Mariborčanko, ki pa je žal že pokojna. Tako sem že kot mladenič vzljubil Slovenijo vse od Pohorja do Triglava, veliko prijateljev imam tudi na Primorskem. Zelo sem ponosen, ker imata obe moji hčerki, Lucija in Lora, slovenski potni list, prav tako imajo slovenske potne liste vsi moji štirje vnuki in vsi tudi vsaj malo govorijo slovensko.«

 

Sami se ukvarjate s turizmom, zlasti z gostinstvom. Kaj počnete?

»V središču Dubrovnika imam šest restavracij. Ponosen sem, da je bila prva agencija, ki je po vojni na Hrvaškem pripeljala goste k nam v Dubrovnik, iz Slovenije. To je bila agencija Dober dan iz Celja. Tudi sedaj so Slovenci kot turisti pri nas v Dubrovniku med vsemi gosti na osmem mestu.«

 

Kaj svojim Dubrovničanom in drugim gostom poveste o Bledu?

»S sedaj že pokojnim bratom sva kar nekaj let pripravljala ture, ter turiste vodila v smer Dubrovnik–Plitvice–Bled in obratno. Že takrat sem turistom pripovedoval, da je čudovit Bled kraj, ki ga je težko primerjati s katerim koli drugim na svetu. Je enostavno enkraten, čudovit pozimi, ko je sneg in led, prekrasen poleti. Poleg tega ima čudovito okolico, vredni obiska so vsi sosednji kraji. Je pa Bled za turiste tudi izredno izhodišče za obisk tako Italije kot Avstrije, ki sta res blizu. Zato se tukaj tako jaz kot ostali turisti vedno počutimo svobodne. Morda danes to ni več tako izrazito, kot je bilo v času Jugoslavije.«

 

Domačini v razvoju Bleda vidijo tudi napake. Kaj bi kot turistični delavec spremenili vi?

»Domačinom Blejcem zamerim to, da jim turizem pomeni premalo, da se sami premalo angažirajo v turizmu in hotelirstvu. Prav je sicer, da na Bled pridejo tudi ljudje iz drugih krajev, vendar ti ne smejo prevladati. Opažam, da je v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v obrti na Bledu veliko ljudi, ki niso domačini, kar ni dobro. Prav tako je jasno, da je za turistični kraj, kot je Bled, veliko premalo zabave, ni disko klubov, nočnih klubov, pubov … manjka marsikaj, kar si turisti želijo. Vendar jaz vsega tega ne pogrešam, jaz se kljub dobro počutim in rad prihajam na Bled.«

 

 

Kaj vam pomeni, da ste postali častni občan?

»Mislim, da vsakemu človeku taka nagrada veliko pomeni. Meni veliko zato, ker so me ljudje vzeli za svojega in to je največ kar človek v življenju lahko doseže.«

Kje stanujete, kadar ste na Bledu?

»Vedno prihajam v hotel Golf. Zame je to hotel s posebnim vzdušjem, pri čemer ne mislim zgolj na hotele v Sloveniji, ampak mnogo širše. Poleg tega je iz hotela Golf prečudovit pogled na jezero, pa tudi postrežba v hotelu - vse od recepcije naprej - je daleč nad petimi zvezdicami, na evropskem, svetovnem nivoju.«

 

Na Bledu ste vsaj dva meseca na letu. Kaj počnete?

»Včasih na Bled pridem zgolj za tri, štiri dni, najdlje sem navadno ob novem letu, maja bom na primer prišel za teden dni. Z menoj večkrat pridejo tudi prijatelji, družina. Vsako zimo ob novem letu smo z vnuki tu na Bledu vsaj dvajset dni ali celo več. Povabim tudi prijatelje in nikoli nam ni dolgčas. Gremo tudi v Portorož in Piran, veliko imam prijateljev med gostinci v Ljubljani in v drugih mestih, radi zahajamo na kmečki turizem, gremo na kremne rezine, skratka uživamo.«

 

Kaj pa je tisto, kar radi pokažete nam Slovencem, ko prihajamo v Dubrovnik?

»Tega pa vam ne povem. Pridite in vse boste videli.«

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / sobota, 27. november 2010 / 07:00

Pa pojdimo. V Desus.

V vsesplošni evforiji včlanjevanja v Desus so se stranki pridružili tudi sodelavci naše prijateljske redakcije Gorenjskega glasa Simon Šubic, Boštjan Juvan in Igor Kavčič. Ujeli smo jih pri pogovoru....

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Jan Garbarek v Križankah

Ljubljana - Jan Garbarek, odličen norveški saksofonist, ki navdušuje s svobodno uporabo dolgih tonov ter prepletanjem brazilskih in azijskih vplivov, bo v sredo, 9. maja, ob 21....

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Podjetni bi imeli svojo pokrajino

Potem ko je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na začetku leta oblikovala predloge zakonov, na podlagi katerih naj bi že čez leto in pol v Sloveniji dobili pokrajine, o njih živa...

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Od Čebin do črepinj

V dneh 17. in 18. aprila je minilo 70 let od ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Ta stranka je potem kar pol stoletja (1941-90) igrala glavno vlogo v življenju našega naroda. Zase je bila "avantgardn...

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Zanemarjena Plečnikova dediščina

Malo krajev se lahko pohvali s tako razgibano preteklostjo in s toliko kulturnimi ter naravnimi zanimivostmi na tako majhnem kotičku zemlje kot Begunje na Gorenjskem. Jama Zijalka, razva...

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Zaljubljen v Dubrovnik in Bled

Dubrovničan Ivan Rudenjak je ob letošnjem blejskem občinskem prazniku prejel naziv častnega občana Bleda. Ne po naključju, saj je že vrsto let Bled njegov drugi dom, poskrbel pa je tudi za sodelovanje...