Alergije grenijo življenje

Besedilo: Katarina Košenina
sreda, 25. april 2007 / 06:00

Pomlad poleg toplih sončnih žarkov, zelenečih polj in pisanih cvetlic prinese tudi nadlogo, ki pesti vse več ljudi v razvitem svetu: alergijo na pelode.

Ščemenje v nosu, pekoče oči, kihanje, smrkanje in solzenje so znaki, ki kažejo na alergijske bolezni dihal. Gre za preobčutljivost na snovi iz okolja, ki jih vdahnemo. Pojavijo se lahko sezonsko - v tem primeru govorimo o sezonskem alergijskem rinitisu, ali čez celo leto – v tem primeru govorimo o celoletnem alergijskem rinitisu. Pri obeh alergija prizadene zgornje dihalne poti (nos in obnosne votline), spodnje dihalne poti (bronhije in pljuča) ter očesno veznico. Alergijo pa lahko povzročajo še številni drugi povzročitelji: hišni prah, plesni, hrana, živali, piki žuželk, zdravila … Nekatere alergije zgolj grenijo življenje, druge ga lahko resno ogrozijo.

Sezona od februarja do oktobra

Seneni nahod je ljudsko ime za alergijski rinitis, izhaja pa iz časov prvih pojavov tovrstne alergije pri tistih, ki so veliko delali s senom. Danes poznamo dve vrsti senenega nahoda, razlikujeta pa se glede na vrsto alergena, ki ju povzroča, od česar je odvisen tudi čas trajanja. Sezonski seneni nahod povzroča cvetni prah vetrocvetnih (tistih, ki jih oprašuje veter) dreves in trav. Lahko poteka skupaj z drugimi alergijskimi boleznimi, najpogosteje draženjem očesne veznice, pri otrocih z vnetjem srednjega ušesa. Pojavlja se v obdobju cvetenja, ko so v zraku velike količine cvetnega prahu. Več kot je peloda v zraku, močnejši so simptomi bolezni. Koncentracija cvetnega prahu v zraku je večja zjutraj ter v sončnem in vetrovnem vremenu. Drevesa začnejo cveteti zgodaj spomladi, ko se prebudi leska, in dosežejo vrh aprila, ko cvete breza. Trave cvetijo od maja do julija, travne zeli pa od avgusta do oktobra. Celoletni alergijski rinitis povzročajo alergeni, ki so v okolju prisotni vse leto, najpogosteje pršica, plesni in dlaka domačih živali, predvsem mačk in psov.

Od senenega nahoda do astme

Za bolnika precej bolj neprijetna je alergijska astma. Zanjo je značilno trajno vnetje bronhijev, zaradi česar bolnik kašlja, težko diha in mu piska v prsih. Bolezenski znaki minejo spontano ali po zdravilih. Vzrok za astmo je običajno težko najti, najpogosteje gre za preobčutljivost dihal na snovi iz okolja ter dedno nagnjenost. Astma je lahko posledica alergije na pršice, pelode, živalsko dlako in določene snovi iz okolja. Do poslabšanja lahko pride nenadoma, zato je pomembno, da vsak bolnik sam ve, kaj mu sproži napad, in se temu poskuša čimbolj izogniti. Astma je z ustreznimi zdravili dobro obvladljiva bolezen, ki bolniku zagotavlja kakovostno življenje. Pogosto se razvije iz več let trajajočega alergijskega rinitisa. Devet od desetih bolnikov z astmo ima tudi alergijski rinitis. Obratna povezava ni tako močna: od vseh bolnikov z alergijskim rinitisom jih ima astmo približno 40 odstotkov.

Čebele in ose nas lahko spravijo v bolnišnico

Čeprav je v primerjavi s tistimi, ki se mučijo z vsakoletnim senenim nahodom, število tistih, ki jih ogrožajo piki žuželk, zanemarljivo, je tovrstna alergija med najbolj nevarnimi. Pri nas zaradi nje vsako leto umre ena oseba, alergičnih pa je med 0,2 in 0,4 odstotka prebivalstva. Od skoraj milijon vrst žuželk alergične reakcije povzročajo le nekatere od njih. Običajno so to čebele, čmrlji, ose in sršeni. Na mestu pika nastane toksična reakcija: koža je otekla, boleča in rdeča. Pojavi se prav pri vseh ljudeh, vendar pri večini tudi hitro mine. Alergična reakcija je lahko lokalna (mesto pika je nekaj dni oteklo, potem pa oteklina sama po sebi mine) ali sistemska. Sistemsko delimo na štiri stopnje: pri prvi se pojavijo izpuščaji ali rdeče zaplate na koži. Pri drugi se izpuščajem pridružijo otekanje ustnic, slabost, bruhanje in driska, pri tretji pa še oteženo dihanje. Sledi padec tlaka, izguba zavesti in kolaps. Pomembno je, da pri vsakem piku čebele ali čmrlja izvlečemo želo, saj tako preprečimo sproščanje strupa, ki je v mešičku v želu. Za alergijo na pike žuželk je tudi značilno, da se pojavi, potem ko smo brez posebni težav že preživeli več pikov. Zato je zelo pomembno, da ob piku pravilno reagiramo. Ne vemo namreč, ali in kdaj smo »presegli« kvoto pikov, ki jih naše telo prenese brez težav. Osa ali sršen žela ne pustita v koži in lahko pičita večkrat, predvsem poleti in jeseni pa napadeta tudi, če nista ogrožena. Če pik sproži lokalno alergijsko reakcijo (oteklino), si pomagamo z hladnim obkladkom in kortikosteroidnim mazilom. Če oteklina narašča, zaužijemo tableto antihistaminika. Če se stanje še slabša, moramo takoj poiskati zdravniško pomoč.

Alergija na hrano

Za razliko od pikov žuželk, ki alergično reakcijo običajno sprožijo, potem ko smo presegli prag tolerance za njihove strupe, je alergija na hrano najbolj pogosta v prvih letih življenja, čeprav se lahko pojavi tudi kasneje. Študije kažejo, da je na hrano alergičnih kar od 8 do 28 odstotkov otrok v razvitem svetu in le od 1,5 do 1,8 odstotka odraslih. Bolj so ogroženi otroci, ki že imajo alergijsko bolezen in tisti, ki imajo alergije v družini. Tudi alergija na hrano je lahko življenjsko ogrožujoča, saj lahko povzroči anafilaktični šok. Najpogosteje se pokaže na koži (koprivnica) ali pa kot oralni alergijski sindrom. Gre za pekoč občutek na jeziku in ustnicah, srbenje in otekanje. Če reakcija prizadene dihalni sistem, nastopita astma ali alergijski rinitis. Znaki alergije na hrano so tudi krči, bruhanje in driska, predvsem pri dojenčkih. Najpogostejše so alergije na kravje mleko, jajca, morsko hrano in določene vrste sadja in zelenjave, predvsem arašide, lešnike, orehe, mandlje, jagode, kivi in koščičasto sadje (breskve, marelice ...). Kot pri veh ostalih alergijah je tudi pri alergiji na hrano najbolj pomembno izogibanje alergenom.

Dobro je vedeti...

Mali slovarček alergij

Atopija je dedna nagnjenost k preobčutljivostni reakciji.

Alergen je snov, ki jo imunski sistem prepozna kot tujo in nevarno (čeprav ni) in se proti njej bori z ustvarjanjem protiteles.

Histamin je snov, ki se sprošča, ko se protitelesa vežejo z alergeni. Povzroči razvoj simptomov alergije. Hujša, kot je alergična reakcija, več se ga sprošča.

Imunoterapija, tudi hiposenzibilizacija ali desenzibilizacija, je način zdravljenja alergij z vbrizgavanjem najprej zelo majhnih, potem pa vse večjih odmerkov alergena. Traja od tri do pet let, izvaja jo specialist alergolog, posebej učinkovita pa je pri alergijah na pike žuželk.

Senzibilizacija je proces tvorbe protiteles kot odgovor na stik z alergenom.

Navzkrižne alergije

Pri ljudeh, ki so preobčutljivi na cvetni prah, se pogosto razvije tudi alergija na hrano. Do navzkrižne alergije pride, ko se telo ob stiku z alergenu podobno snovjo odzove enako, kot bi se ob stiku z alergenom. Cvetni prah leske, breze, bukve, hrasta in jelše skoraj vedno povzroča navzkrižne alergije. Tisti, ki so preobčutljivi na pelod breze, so pogosto alergični na jabolka, kivi, breskva, marelice, lešnike, arašide in nekatere začimbe: janež, curry, papriko in poper. Zelo pogoste so tudi navzkrižne alergije med pršico in morskimi sadeži, med lateksom in banano ter avokadom in med travami ter žiti, paradižnikom ter grahom.