Visok krvni tlak ali hipertenzija

Besedilo: Katarina Podnar
sreda, 25. april 2007 / 06:00

Krvni tlak omogoča prekrvitev celega telesa in je neposredno povezan z delovanjem srca, ki ga ustvarja, in krvnimi žilami. Možganska središča in hormoni tlak prilagajajo vsem spremembam in telesnim potrebam.

Visoki krvni tlak je eden od glavnih vzrokov za visoko umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi, odgovoren pa je tudi za niz drugih bolezni, ki tarejo sodobnega človeka. Laično lahko rečemo, da je krvni tlak previsok, če so žile preozke, srce prehitro bije in je v krvnem sistemu preveč krvi.

Srce sesa in potiska kri

Naše srce si lahko predstavljamo kot dvojno črpalko, ki sesa in potiska kri. Ob krčenju se tlak v levem prekatu dvigne in potisne kri v aorto ter naprej po arterijah v organe, vse do najmanjših krvnih žil lasnic, ki hranijo tkiva s kisikom in hranilnimi snovmi, sprejemajo pa odpadne celične produkte in jih prenašajo do izločil. Iz kapilar teče kri naprej v male vene do velikih dovodnic, ki jo pripeljejo nazaj do desnega prekata. Ta jo prečrpa v pljučni krvni obtok, kjer se spet napolni s kisikom, odda ogljikov dioksid in steče zopet v levo polovico srca, kjer se vse skupaj ponovi. Ko se srčna mišica skrči, se prostornina srca zmanjša in se ustvari višji krvni tlak. Nanj vplivajo tudi žile same - ožje (bolj zamašene), kot so, večji je upor krvi in s tem tlak.

Kdaj imamo povišan krvni tlak

Meja med normalnim in povišanim krvnim tlakom ni točno določena, razlikuje se tudi od osebe do osebe. Pa vendar so na osnovi kliničnih raziskav zdravstvenih zapletov, katerih povzročitelj je visoki krvni tlak, določili mejna območja za sistolični in diastolični krvni tlak. Pri normalnih vrednostih prvi ne presega 130 mmHg, drugi pa ne 85 mmHg. Če so izmerjene vrednosti višje, govorimo o povišanem krvnem tlaku ali hipertenziji. Hipertenzijo ločimo po stopnjah: blago (pri 140-159/90-–99 mm Hg), zmerno (160-179/100-109 mm Hg) in hudo (nad 189/110 mm Hg).

Vzroki za hipertenzijo

Zadnja spoznanja kažejo, da je nagnjenost k hipertenziji dedna. Gre za esencialno hipertenzijo, ki jo ima od 40 do 60 odstotkov bolnikov. Na višino krvnega tlaka pomembno vplivata življenjsko okolje in družinske navade, posebno prehranjevalne. Zdravniki opozarjajo, da je količina zaužite soli eden od pomembnih dejavnikov tveganja za hipertenzijo, zato se v primeru družinske obremenjenosti priporoča prehrana, kjer je uporaba soli omejena. Tudi debelost sodi k dejavnikom tveganja, saj ima kar 50 odstotkov debelih ljudi povišani krvni tlak. Alkohol in kajenje sta razvadi, ki dolgoročno slabo vplivata ne samo na krvni tlak, ampak tudi na ostale telesne sisteme. Če popijemo kozarček vina, nam ta razširi žile in krvni tlak se zniža. Situacija se obrne, če uživanje alkohola postane redna praksa. Pitje spodbuja simpatični živčni sistem, da poveča svojo dejavnost, kar vpliva tudi na krvni tlak. Nikotin je strup, ki stisne žile in poviša tlak. Eden od bolj pomembnih dejavnikov tveganja je tudi stres, ki skupaj z ostalimi dejavniki tvori »smrtonosni koktail«, zaradi katerega umirajo ljudje, ki bi morali dočakati še vrsto let.

Na začetku brez težav

Začetna stopnja hipertenzije ne povzroča nobenih težav, zato se je večina sploh ne zaveda. Simptome, kot so razbijanje srca, glavoboli, krvavenje iz nosu ali bolečine na levi strani telesa običajno pripisujejo drugim obolenjem. Z visokim krvnim tlakom se soočijo ob neki drugi, vzporedni bolezni. Hipertenzija okvari srce, ledvice in žilni sistem, zato je pri preiskavah pozornost najprej namenjena njim. Elektrokardiografija (EKG) izključi (ali pa ne) motnje srčnega ritma, čezmerno zadebelitev srca ali nezadosten dotok krvi in kisika v srce. Ultrazvok srca (ehokardiografija) da natančno sliko zgradbe in delovanja srca. Obremenitvena testiranja so pomembna pri diagnosticiranju bolezni koronarnih arterij. Tudi pregled notranjosti očesa pokaže nekatere posledice visokega krvnega tlaka.

Kaj lahko storimo sami

Tlak uravnavamo s spremembo življenjskega stila ali z zdravili. Pravilna prehrana z malo soli, primerna telesna teža, vsakodnevno gibanje, opustitev kajenja in uživanja alkohola lahko sami po sebi stanje korigirajo do te mere, da zdravila sploh niso potrebna. Izmenično prhanje s toplo in hladno vodo, ki ga je pred več kot stoletjem za zdravljenje visokega krvnega tlaka priporočil Kneipp, spodbuja prekrvitev in presnovo in s tem regulira krvni tlak. Enako velja za masažo. Tudi savnanje znižuje krvni tlak, vendar je tu potrebna previdnost, sploh, če gre za starejše, ki imajo še druge težave z zdravjem. Nekateri priporočajo avtogeni trening, pri katerem s pozitivnimi predstavami vplivamo na občutke in dosežemo ugodje in notranji mir. Hipertenzija, ki se ne popravi s korekcijo življenjskega sloga, zahteva redno jemanje zdravil, ki tlak znižajo na vrednost, ki organov ne kvari več.

Zdravljenje z zdravili

Ljudje z visokim tlakom so običajno polni elana in dobrega počutja, za razliko od tistih, ki imajo nizek krvni tlak in ki težko vstajajo ter so zaspani in pobiti tudi preko dneva. Ob ugotovljenem visokem krvnem tlaku zdravnik predpiše zdravila za njegovo zniževanje – antihipertenzive, ki delujejo proti različnim simptomom. Največje uspehe dosegajo kombinirana zdravila, ki vsebujejo več učinkovin skupaj. Vplivajo na odvajanje vode in soli iz telesa, širijo žile in delujejo na delovanje simpatičnega živčnega sistema. Stroka odkriva vedno boljša zdravila, ki imajo manj stranskih učinkov. Zelo pomembno je, da zdravila za zniževanje krvnega tlaka jemljemo točno tako, kot nam predpiše zdravnik.