Dva milimetra odločata o življenju

Besedilo: Katarina Podnar
sreda, 25. april 2007 / 06:00

Maligni melanom, ki so ga poznali že v daljni preteklosti, je dolgo časa veljal za redko in smrtno vrsto raka. Danes se je preživetje izboljšalo, incidenca pa narašča. Pogovor z doc. dr. Igorjem Bartenjevom, specialistom dermatovenerologom.

»Skokovita rast števila obolelih za melanomom se ugotavlja po vsem svetu. Raziskave potrjujejo, da je obolenje bolj, kot bi to želeli priznati, povezano s soncem in sončenjem,« pojasnjuje doc. dr. Igor Bartenjev, specialist dermatovenerolog iz Dermatologije Bartenjev, specialistične dermatološke ordinacije.

Število obolelih se podvoji vsakih deset let. Zakaj je incidenca tako visoka?

»Celovitega, natančnega odgovora, ki bi imel podlago v medicinskih kliničnih študijah, ni. Ozračje je poškodovano zaradi onesnaževanja in ni več sposobno delovati zaščitno v taki meri, kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Svoje doda visok življenjski standard, zaradi katerega si vsakdo lahko privošči počitnice v predelih, kjer je za naše razmere sonce hudo vroče. Danes mnogi potujejo za soncem in so mu izpostavljeni bolj, kot so to bili naši dedje. Vsi se nekako prilagajamo splošnim trendom, ki oblikujejo naše obnašanje. Počitnic si ne predstavljamo brez morja in celodnevnega praženja na direktnem soncu. Tolaži nas dejstvo, da kljub izrednemu naraščanju bolezni bolniki vendarle ne umirajo s tako hitrostjo.«

Šest od sedmih smrti zaradi kožnega raka je posledica melanoma. Kar malce srhljivo dejstvo.

»Te številke so resnične. Na koži poznamo veliko vrst raka in velika večina ni tako nevarnih, da bi nas kar umorili. Zelo pozno ali pa sploh ne zasevajo v bezgavke, kri in drugam po telesu, zdravljenja, kot so kemoterapija in obsevanja, pa žanjejo dobre sadove. Kar pa ne drži za maligni melanom. Če ga prezremo in ne pridemo k zdravniku pravočasno, je, čeprav ga izrežemo in smo prepričani, da smo rešili problem, lahko že šel svojo pot po telesu. Praktično nam je ušel. Maligni melanom hitro zaseva in se lahko razširi na celo telo, v kri, pljuča, jetra, ledvice, tudi v možgane. Zato je nujno, da ga opazimo, preden se razširi. Zaradi raka kože res ne umre veliko ljudi, vendar pa večina, ki ima kožnega raka, umre prav zaradi melanoma.«

Kako nastane maligni melanom?

»Sončni žarki kožo starajo in vemo, da več, kot se sončimo, večja je verjetnost, da melanom dobimo. Natančni vzrok nastanka in razvoja ni tako dobro raziskan, kot je v primeru nekaterih drugih kožnih rakov, denimo ploščatega celičnega karcinoma, kjer je mehanizem nastanka in delovanja jasen. V bazalni plasti povrhnjice so celice, imenovane melanociti, ki so odgovorne za tvorbo pigmenta. Znamenja vsemogočih oblik, ki se pojavijo na koži, kakor tudi melanom, izvirajo prav iz teh celic. Običajno so melanociti v koži samostojni, v znamenju pa se združujejo v skupinice ali skupke celic. Melanom, če laično razložim, je kožno znamenje, ki zaradi različnih vzrokov izgubi nadzor nad rastjo in »podivja«. Zato imajo ti mali tumorčki, spremenljive značilnosti in pogosto neredno rastejo, kar se pokaže v nepravilni obliki, različni obarvanosti in zanimivi reliefnosti, kar lahko tudi vsi opazimo. Kar v 50 odstotkih melanom izbruhne na povsem zdravi koži. Žal točnega odgovora na vprašanje, zakaj se to zgodi, ne vemo, poznamo pa dejavnike, ki tveganje povečajo.«

Nekdaj so svetovali, da je znamenje, ki raste, srbi, krvavi ali se začne spreminjati, najbolje pustiti pri miru. Je to dober nasvet?

»Žal je tisti, ki je poslušal ta nasvet, imel veliko možnosti, da zboli. Ne želim reči, da je najbrž že pokojni, vendar je zelo verjetno zbolel. V primeru malignega melanoma so ti znaki namreč že znamenje za alarm! Poudarjam, da ni vsaka sprememba na znamenjih ali koži tudi rak. Vendar pa je pomembno, da vemo, da je zgodnje odkrivanje in čim hitrejše zdravljenje ključno. Je razlika med življenjem in smrtjo! Med ljudmi se velikokrat govori: umrl je prav sedaj, ko so mu izrezali znamenje, dokler tega ni storil, je še živel. To je daleč od resnice! Rak se je v tem primeru že tako zelo razširil, da ga kljub vsem znanim oblikam zdravljenja nismo uspeli ustaviti. Če nam uspe znamenje izrezati, še preden se rak razširi, ima človek vse možnosti, da ozdravi. Ko se enkrat maligni melanom razširi, ogrozi vitalne organe do te mere, da človeka dobesedno umori.«

Kako ukrepate pri melanomu?

»Poudarjam, da je potrebno melanom vedno izrezati. Nekateri članki govorijo o manj radikalnih posegih z laserjem in ledom, vendar pri melanomu to ne pride v poštev. Tu estetski pogledi mejijo že na črni humor. Nekdo s sumom na melanom je v hudem boju za življenje, ne za lepši izgled po posegu! Zame kot zdravnika je zdrava pamet najpomembnejša – melanom izrežem in ga pošljem na histološko preiskavo, kjer mi odgovorijo na ključna vprašanja. Kot prvo, kakšna je debelina melanoma. Od tega je zelo odvisno, ali zasevki so ali ne. Na osnovi histoloških rezultatov, debeline, globine, vrste celic, razširjenosti, pigmentacije in drugih parametrov se odločimo za nadaljnje zdravljenje.«

Kaj nam torej svetujete?

»Najbolje se je dobro poučiti o bolezni, da veš, na kaj moraš biti pozoren. Znanje je ključno. Poleg znanja je pomembno opazovanje, kar nam koža lepo omogoča. Človek se lahko vsak dan malce ogleda in spremlja, ali se mu kakšno znamenje pojavi na novo in ali katero obstoječe raste. Pomembne so razlike, saj te opozorijo na aktivnost. Pri melanomu je to še toliko bolj pomembno, saj je razlika med življenjem in smrtjo v dveh milimetrih. Sliši se banalno, vendar je pri melanomu pri dveh milimetrih debeline že velika nevarnost, da je zaseval v bližnje bezgavke, kar se lahko zgodi izredno hitro. Če izrežemo melanom, ki je tanjši od 0,75 milimetra, je možnost preživetja 99-odstotna, če pa je debelina izrezanega melanoma 4 milimetre, se možnosti za preživetje zmanjšajo na 50 do 60 odstotkov. Dinamika melanoma je taka, da se najprej širi po površini kože, šele potem gre v globino. Reagirati moramo že takrat, ko je melanom še na površini.«

Ali se pred malignim melanomom lahko zaščitimo?

»Še enkrat bom ponovil, da je ozaveščanje o bolezni zelo dobra preventiva. V Ameriki in Avstraliji kar 60 odstotkov ljudi obišče zdravnika že s pravilno postavljeno diagnozo. Prav Avstralija je zanimiva, saj bi moralo biti tam število smrti veliko večje kot drugod po svetu, saj imajo izredno veliko sončnih dni in poškodovan ozonski plašč. Prav zaradi ozaveščenosti pa temu ni tako. Ljudje zelo dobro poznajo bolezni, ki jih povzroča prekomerno izpostavljanje soncu, temu primerno ukrepajo, se opazujejo in ob spremembah na koži takoj obiščejo zdravnika. Pri melanomu je čas ključnega pomena. Drugo je izogibanje soncu. Kljub trendom, da je koža lepa, če je porjavela, moram opozoriti, da je vsaka od sonca porjavela koža tudi poškodovana koža. Sonce je za kožo napadalec, pred katerim se brani. Skozi sončne žarke se v koži tvorijo prosti radikali, ki intenzivno starajo tkivo, ki propada, kar vpliva tudi na celice melanocitov, ki izgubljajo naravno kontrolo in se počasi spreminjajo v rakaste celice. Zato dermatologi, tako zelo opozarjamo pred sončenjem, tudi v solariju. Je škodljivo. Res pa je, da je, če se odločimo za letovanje nekje, kjer je zelo vroče, pametno, da pred »podvigom« nekajkrat obiščemo solarij. Če tega ne storimo, je verjetnost, da nas bo silovito opeklo, izredno velika. Tudi nekatere druge bolezni kože zdravimo prav z umetnimi sončnimi žarki, na primer luskavico, akne ali alergijske bolezni kože. Vseeno pa moramo biti s soncem previdni. Zdravje je veliko bolj pomembno kot še tako všečen in trendovski izgled.«