Želodčne težave
Približno tretjina odraslih oseb ima želodčne težave, ki jih opišejo kot zgaga, pekoča bolečina in pritisk v želodcu, izpahovanje in občutek polnosti v želodcu. Ti bolniki pogosto najprej obiščejo lekarno in se posvetujejo s farmacevtom v lekarni.
Vsak tretji bolnik pa že sam obišče zdravnika, ki se po pogovoru in pregledu odloči, ali bo bolnika začel zdraviti z zdravili ali ga bo poslal na dodatne preiskave.
Kako nastanejo želodčne težave?
Želodec je vrečasto razširjen del prebavne cevi. Njegova naloga je shranjevanje obrokov hrane, ki se s pomočjo želodčne kisline in encima pepsina tam delno prebavi. Za normalno delovanje je bistveno ravnotežje med obrambnimi in agresivnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Občutljivo ravnotežje v želodcu pogosto porušimo sami z zunanjimi agresivnimi dejavniki: neprimerno prehrano, duševnim stresom, kajenjem, uživanjem alkohola, uživanjem nekaterih zdravil proti vnetju in bolečini, okužbo z bakterijo Helicobacter Pylori …
Kaj lahko naredimo sami?
Težave z želodcem lahko odpravimo ali ublažimo že z nekaterimi spremembami načina življenja.
- Uredimo si prehranske navade tako, da vsak dan zaužijemo pet ne preveč obilnih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.
- Izogibamo se pijačam in živilom, ki spodbujajo izločanje želodčne kisline: kava, alkoholne pijače, gazirane brezalkoholne pijače, mastne in začinjene jedi, orehi, lešniki, čokolada …
- Opustimo kajenje.
- Skrbimo za redno telesno aktivnost in vzdržujemo normalno telesno težo.
- Izogibamo se stresnim situacijam.
- Spimo z dvignjenim zglavjem.
Po nasvet za zdravljenje želodčnih težav k farmacevtu v lekarno
Bolniki se pogosto najprej odpravijo po nasvet za odpravo želodčnih težav v lekarno, zato je svetovanje farmacevta v lekarni pri odpravljanju želodčnih težav kar precej pogosto. Farmacevt se po pogovoru z osebo v lekarni odloči za izdajo zdravila, primernega za samozdravljenje želodčnih težav, ali za napotitev osebe k zdravniku ob prepoznanih resnejših znakih. Pomembno je, da farmacevtu v lekarni poveste, kdo je bolnik in koliko je star, kako dolgo že trajajo težave, da opišete želodčne težave in navedete tudi druge prisotne znake. Pogosto spremljajoči drugi znaki, ki se mogoče bolniku ne zdijo pomembni v povezavi z želodčnimi težavami, kažejo na resnost težav. Farmacevt bo povprašal tudi, ali ima oseba katero od kroničnih obolenj ali če uporablja katero od zdravil, pri katerih bo farmacevt ugotovil, da so lahko vzrok za želodčne težave (nekatera zdravila proti vnetju in bolečini) ali njihovo jemanje predstavlja možnost neželenega medsebojnega delovanja z zdravili za želodčne težave. Pomembno je tudi, da v lekarni bolnik pove, ali je že uporabljal zdravila za lajšanje želodčnih težav in koliko so bila uspešna. Farmacevt se na osnovi pridobljenih podatkov lahko odloči za izdajo zdravil, ki se dobijo v lekarni brez recepta. To so zdravila, ki uničujejo že izločeno želodčno kislino (antacidi), in tista, ki zmanjšajo izločanje kisline (zaviralci receptorjev H2). Tovrstno zdravljenje imenujemo samozdravljenje in je primerno za osebe starejše od 12 let in lahko traja le dva tedna. V tem času morajo želodčne težave popolnoma izginiti, sicer mora bolnik obiskati zdravnika. Bolnike, ki imajo težave že dlje časa, jim samozdravljenje ni odpravilo želodčnih težav ali pri prepoznanih resnejših znakih, bo farmacevt napotil k osebnemu zdravniku.
Kdaj pri želodčnih težavah na obisk k zdravniku?
Bolnik mora obiskati zdravnika po neuspešnem samozdravljenju želodčnih težav ali ob prepoznanih resnejših spremljajočih znakih. Alarmni znaki, ki zahtevajo takojšen obisk pri zdravniku, so: hujšanje, težje požiranje, zatikanje hrane, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega blata, oslabelost, dolgotrajne stalne bolečine, širjenju bolečine iz trebuha v prsni koš, kakršna koli sprememba težav brez jasnega vzroka. Zelo pomembno je, da s preiskavami izključimo nevarno bolezen (rak), saj je treba le-to popolnoma drugače zdraviti. Dobro je, da pri nastanku želodčnih težav obiščete zdravnika tudi, če imate kakšno kronično bolezen (npr. sladkorno bolezen, srčno-žilna obolenja), če ste noseči ali če dojite. Zdravnik se bo po pogovoru in pregledu bolnika odločil, ali bo nadaljeval že začeto samozdravljenje, bolnika poslal na dodatne preiskave ali pa bo uvedel zdravljenje z zdravili, ki se izdajajo na recept.