Nominator 247
Dan oziroma noč po tem si je nadel majico – T shirt, s samozavestnim in spodbudnim sporočilom: »Vse bo v redu!« Alternativci bi temu rekli pozitivna afirmacija. Gre pa za posrečen slogan Luks Studia, laboratorija za vizualne izbranosti Borisa Balanta. Tista noč, polna plamena, ognja in dima, bo ostala večno v spominu. T Shirt pa je na pogorišču na Zgoši pri Begunjah nosil Japec Jakopin, solastnik svetovno znanega navtičnega podjetja Seaway, v katerem so prek noči pogorele tri že končane barke in je nastalo škode za dobrih osem milijonov evrov. »Z bratom Jernejem sva bila službeno v Franciji, tako da sva požar spremljala prek telefona,« je Japec Jakopin razkrival občutke v družbi 150 gasilcev od 174, kolikor se jih je borilo s požarom in so se odzvali vljudnemu vabilu na druženje v Avsenikovo gostilno Pr´ Jožovc´. Vabilo v znak zahvale in spoštovanja, saj, kot je povedal Japec Jakopin, šele ob taki priložnosti spoznaš, kaj je biti gasilec, ker sploh ne razmišljaš, kaj to lahko pomeni, dokler »ne pogoriš«. Družba Seaway se je v tej torkovi priložnosti, predpraznično, vsem sodelujočim gasilcem zahvalila z domiselno »zahvalo« za izjemno hitro, požrtvovalno, pogumno in učinkovito pomoč pri gašenju. In kot sta brata Jakopin čutno in odkrito še zapisala na grafično odlični izdelek: »Brez vaše srčnosti in znanja bi se s tem datumom za vselej ustavilo naše delo.« V okolju, kjer sta ob srčnosti doma tudi privoščljivost in škodoželjnost, je tovrstna gesta še bolj pomenljiva. Poveljnik Gasilske zveze Radovljice Janez Koselj, ki je akcijo gašenja tudi vodil, je vabilo bratov Jakopin pravilno razumel. Še vedno poln vtisov in zanimivih informacij o požaru in prizadevni akciji gasilcev je bil zanimiv sogovornik. O hitrem, le triminutnem odzivu celotnega gasilskega območja, o porabljenih štiristo »kubikih« vode, dolgih metrih cevi, štiri tisoč litrih na minuto. »Gašenje največjega industrijskega požara v okolju je bilo zelo zahtevno, celo umik je bil potreben: posedla se je streha, barka se ni dala rešiti,« je bilo slišati, kot da bi bilo v filmu. Pa na žalost ni bilo. Bratoma, ki bi ju tudi grafolog, glede na različna podpisa, zlahka ločil, sta se s klubsko jakno simbolno zahvalila poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Radovljica Janez Kocijančič in predsednik Igor Marijan. In nikakor ni izpadlo kot na gasilski veselici, ker to nikakor ni bila. »Ja, projekt v Tržiču v Italiji gre naprej, ni pa več vreden le 15, temveč prej 20 milijonov,« je v poslovno prihodnost gledal Japec Jakopin. Še prej pa se bo zgodila Internautica, po vrsti 12. navtična razstava v Portorožu, kamor organizatorji v znak podpore nameravajo družbo Seaway povabiti brezplačno. Tudi naročniki že izdelanih plovil so sočutni in razumevajoči. Dva od treh sta pred leti prav tako poslovno »pogorela«. Internautica pa si z novostmi in plani v prihodnost utira pomemben prostor v severnem Jadranu in Sredozemlju. Organizatorji so zanimivi mednarodni in številni novinarski »posadki« predstavili letošnjo prireditev, ki se bo dogajala med 8. in 13. majem. Ob že stalni posadki, kapitanu Marine Portorož Marjanu Matevžiču in nepogrešljivemu Juriju Korencu, lastniku agencije Studio 37 in soustanovitelju Internautice, ter Lorelli Flego, skoraj že blagovni znamki prireditve, se je tokrat predstavil še novi direktor Marine Boris Zupančič, tudi predsednik nadzornega sveta časopisne družbe Delo. Samozavestno so predstavili prireditev in njen spremljevalni program, v katerem bo tudi jadralna regata naših olimpijcev. Vsekakor dogajanje, ki ga »morjeljubci« v mesecu maju ne bomo prezrli. Če nam bosta vreme in bog Neptun naklonjena, bo še lepše.
Vreme je bilo minuli konec tedna naklonjeno tudi družini Bužinel na Plešivem v Goriških Brdih. Prijatelji družine, ki je dobro zapisana in znana tudi pri nas na Gorenjskem, smo dobrih misli in lepih želja čestitali za petnajst let dela v turizmu, gostinstvu in vinarstvu. Ob tej priložnosti so kar tri generacije družine zarezale v slavnostno, predvsem pa v slastno in okusno torto, ki je naznanila novo obdobje. Mama Cvetka in oče Cvetko Bužinel sta se ob sinu Elvisu, njegovi ženi Katji, dekliško Skočaj iz Ceglega, ter njunih treh otrocih, najstarejšem, devetletnem Roku ter dvojčkih, Jaku in Juretu, starih sedem let in pol, skupaj veselila odprtju nove »domačije«. Vasica Medana in vsi zaljubljeni v te kraje so dobili novih šest »kamric«, ki naredijo radosti po popiti kupici in pojedenem »šalamu« in pršutu še tolikanj večje. Za še boljša tovrstna okušanja pa bosta Elvis in Katja poskrbela v novi družinski »krčmi«. Najmočnejšo zasedbo gostov iz sosednje Koroške pa je zastopal znan zamejec Janko Malle, vodja Slovenske prosvetne zveze, režiser, producent ter široko družbeno angažiran človek. Zanimiv sogovornik, s katerim smo kramljali tudi o slovensko-avstrijski gledališki igri Romeo in Julija, predstavi, ki je te dni na ogled v Centru K & K v Šentjanžu v Rožni dolini. Prazniki v Brdih so vedno lepi. Naj bodo praznični dnevi, kjerkoli že boste, tudi vam všečni. Uživajte!