Železniki skozi čas 2

Nastanek Železnikov

Pred furlansko naselitvijo kraja, ki so ga zasnovali zemljiški lastniki freisinški škofje v 13. stoletju, sta na majhni ravninici (kasnejši njivi, danes je tu stanovanjski blok) vzhodno od Trnja proti Trebušniku in pod Škovinami ležali samo dve manjši hubi. Že leta 1291 listine navajajo dve propadli kmetiji na Škovinah. Točen nastanek teh hub ni znan, tudi ne, kako se je ta kraj tedaj imenoval. Enako ni točen datum naselitve Železnikov po Furlanih. Temu, ki so ga opisovali v 80. letih dvajsetega stoletja, je ostro nasprotoval zgodovinar dr. Božo Otorepec. Gotovo pa drži, da je naselitev kraja nastala po napotkih gospodov loških škofov.

Na začetek kraja nas še danes spominjajo nekatera ledinska imena. Na zemljišču prvotnih hub sta kasneje nastali dve skoraj enaki kmetiji, ki sta se širili terasasto v hrib na levem bregu Sore, imenovani Škofine (škofovska last), v dialektu preimenovani v Škovine. Zanimivo je, da sta edini kmetiji v Železnikih še do konca 20. let preteklega stoletja spadali pod občino in faro Selca. Drugo ime, ki je ostalo od ustanovitve kraja za spodnje Železnike, je Racovnik. Ko so se naselili prvi Furlani, je Sora tekla do sedanjega Placa v strugi, dalje pa se je razlivala po vsej ožini med hriboma do današnje Grive. To ozemlje je bilo skoraj neprehodno zaradi trstičja in močvirja, po katerem so plavale divje race; od tod današnje ime Racovnik. Naprej do Češnjice se dolina nekoliko razširi. Sora je tudi tu brez struge zalivala vso ravan. Iz vode je štrlelo samo nekaj otočkov, od tod še danes ime Otoki.

Ob prihodu v tedaj še neimenovani kraj so Furlani najprej poglobili strugo Sore, postavili jez na Trnju, ob njem vrše, kasneje še mlin. Prvo primitivno fužino in plavž so postavili v osrčju Racovnika, danes Zamlečje, v bližini pa so začeli kopati rudnik bobovca na Klovžah (Štolmova hiša). Kot turistično znamenitost bi bilo zanimivo odkopati jamo, ki bi poleg plavža še povzdignila pomen kraja. Okoli leta 1937 so odkopali vhoda v manjši rudnik bobovca - »ta rudeče rude« - na Klovžah za nekdanjim starim gasilskim domom in na Jesenovcu rudnik mangana. V obeh rudnikih so bile vrednosti rude zelo nizke, finančni izplen se ne bi splačal. Rov na Jesenovcu so zasuli nazaj, na Klovžah pa so ga po vojni zaprli z železnimi rešetkami.

Še dokaj bogato žlindro z železom, ki so jo odkrili na Štalici nad Češnjico, so pri pomanjkanju rude v 18. in 19. stoletju ponovno pretalili. Nekoč so rudo nabirali kar na površju zemlje. Jelovški gozdovi so bili prvotno bogati s površinsko rudo, ki so jo nabirali predvsem kmetje, podložniki loških škofov. Po tem bogastvu je bila znana Dražgoška gora s Kališnikom. Od tod so rudo spravljali v koših pozimi in poleti s samotežnimi sanmi v majhno kmečko naselje - vas pod Dražgošami, kasneje imenovano Rudno.