Dolgolasa Lucija Podobnik že na pogled daje vtis romantične nežne duše, a ima vse možnosti, da postane tudi odlična kitaristka, je mnenja njen profesor Denis Kokalj.

Všeč so ji nežne skladbe

Enajstletna Lucija Podobnik je na Mörskem festivalu kitare 2007 v svoji starostni kategoriji dosegla prvo mesto.

Učenci kitare Glasbene šole Škofja Loka na Mörskem festivalu 2007 v Murski Soboti: II. kategorija: zlato priznanje in prvo mesto, Lucija Podobnik (mentor, Denis Kokalj), srebrno priznanje, Aljaž Rudolf (Lenart Rupar), III. kategorija: srebrna priznanja, Vid Megušar, Pia Gaber (oba Denis Kokalj), Neža Stanonik (Amel Ramić), Martin Misson (Denis Kokalj), Tina Thaler (France Čufar), Jan Pišek (Denis Kokalj); IV. Kategorija: srebrno priznanje, Gal Jerman (Denis Kokalj).

Mörski festival kitare, ki je sredi aprila že četrtič potekal v okviru Glasbene šole v Murski Soboti, se je v svojem sicer kratkem obstoju že uveljavil kot eden najpomembnejših kitarskih festivalov v Sloveniji, saj lepo zapolnjuje vrzel med državnimi tekmovanji, ki so na dve oziroma tri leta. Poleg mladih slovenskih glasbenikov iz državnih in zasebnih glasbenih šol od najnižjih razredov pa do študentov z akademije, so se letos tekmovanja udeležili tudi kitaristi iz Hrvaške, Bosne, Italije in Madžarske. »Na tem festivalu vsako leto srečaš najboljše učitelje kitare s svojimi najbolj nadarjenimi učenci, zato je vsak uspeh še toliko bolj pomemben,« uvodoma razmišlja profesor kitare na škofjeloški glasbeni šoli Denis Kokalj, ki je letos v Prekmurje popeljal šest svojih učencev, od katerih jih je pet doseglo rezultat med 80 in 90 točk od 100 možnih in s tem srebrno priznanje, najbolje pa se je v II. starostni kategoriji odrezala Lucija Podobnik, ki je s 96,40 osvojene točke bila najboljša in s tem prejela prvo nagrado, vredno 100 evrov in pa nastop na sklepnem koncertu najboljših.

»Ne, nimam strahu pred nastopanjem, saj imam že nekaj izkušenj s tekmovanj. Lani na regijskem tekmovanju mi je zmanjkala točka za uvrstitev na državno, tu v Murski Soboti pa sem dosegla srebrno priznanje,« o tem, da nima posebne treme na pomembnih nastopih, razlaga enajstletna Lucija učenka 3. razreda kitare, sicer pa obiskuje 5. razred osnovne šole v Retečah, saj je doma iz tamkajšnje Gorenje vasi. »V konkurenci 36 kitaristov je odigrala odlično in zame je bila zlata, še preden je bila visoka uvrstitev odločena tudi s strani žirije,« je ponosen tudi prof. Kokalj in dodaja, da je na neki način pozabil na to, da je Lucija nekaj let mlajša kot večina njegovih učencev, ki jih je peljal na tekmovanje, in je tako od nje že na vajah zahteval tako rekoč enako zavzetost in znanje. Da je komisijo prepričala z obvezno skladbo Mazurko, pa tudi francoska skladba po lastnem izboru je bila ravno pravšnja, da je v njej lahko pokazala tudi kaj več kot dobro tehnično znanje. »Skladba, ki sva jo z Denisom izbrala, je nežna, lepa, takoj mi je bila všeč,« pripoveduje Lucija.

»Sestra Ana igra saksofon, sama pa sem na začetku želela igrati violino ali klavir, pa sta mi starša predlagala raje kitaro. No, zdaj sem se kar navadila nanjo in mi je všeč, razen tehnične vaje so tako zelo dolgočasne,« pripoveduje simpatična Lucija, kot sem izvedel tudi vnukinja akademskega slikarja in profesorja na akademiji Hermana Gvardjančiča. Da šola ni noben problem, je pa včasih malo težko vadit. »Ne, ni nujno, da vadim vsak dan. Včasih mi res ne gre. No, zdaj pred tekmovanjem je bilo igranja več, tudi kakšna ura več čez vikend z Denisom. »Spomnim se, ko mi je Lucijin oče Brane pred letom posebej rekel, naj ne zahtevam preveč od nje, da je občutljiva punca …« Nakar se oglasi Lucija: »A res, to pa nisem vedela, doma me pa ravno oče najbolj priganja, češ punca vadi, vadi …« Sicer pa se Lucija najbrž ne razlikuje veliko od svojih sošolk, rada je zunaj v naravi, všeč so ji podobne stvari, kot puncam njenih let, le da ona igra tudi kitaro. In to zelo dobro, se strinja tudi njen profesor Denis, ki je njo in Gala Jermana prijavil tudi na evropsko tekmovanje kitaristov, ki bo maja v Novi Gorici. »O, kar zahteven učitelj je Denis in včasih tudi jezen name, če ne naredim, kar sva se dogovorila prejšnjo uro,« brez strahu pove Lucija, ki je s prvim mestom v Murski Soboti najbolj razveselila sebe. In očeta in mamo tudi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 26. november 2007 / 07:00

Kaj pomeni ime Qlandia?

Irenej Bošnjak: »Ime Qlandia bi prevedel kot kul dežela in upam, da se bo v nakupovalnem centru dogajalo še kaj drugega, kakšne kul stvari in da ne bodo tam s...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Kruh!

Pregovor: Dober je kot kruh stoletno osnovno živilo, kruh, povezuje z lepo človeško lastnostjo. Kruh ima pri številnih narodih svoje mesto ne samo v ljudskih modrostih, pač pa tudi v molitvah.

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Število bolnikov s klopnimi okužbami narašča

»Klopi sami po sebi niso nevarni. Nevarne so bolezni, ki jih prenašajo. Okuženih klopov je vse več - po nekaterih podatkih je pri nas s povzročiteljem lymske borelioze okužen že skoraj...

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Med čisti okužbe kirurških ran

Med bi lahko postal najnovejše učinkovito orožje v boju proti bolnišničnim okužbam. Avstralski domorodci Aborigini z njim že od nekdaj mažejo rane, zdaj pa so njihovo metodo prevzeli tudi avstral...

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Zdravila zoper herpes preprečujejo aids

Manjša raziskava, ki so jo opravili v Afriki, je pokazala, da zdravilo valaciklovir, ki ga uporabljajo za zdravljenje genitalnega herpesa, pomaga zniževati tudi koncentracijo virusa HIV. Če bodo...

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Dojenje preprečuje srčni napad

Koristi, ki jih dojenje prinaša otrokom, so številne in splošno znane, manj pa se je do sedaj govorilo o pozitivnih vplivih dojenja na matere. Pri ženskah, ki so kdaj dojile, naj bi bilo zmanjšan...