Nevarnost je več birokracije

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / nedelja, 22. april 2007 / 06:00

O pokrajinskih zakonih, ki jih je pripravila vlada, v državi sedaj že živahno razpravljajo. Ker nas zanima, kako o njih razmišljajo posamezni poslanci, od katerih je odvisna končna odločitev o pokrajinah, smo k besedi povabili gorenjske poslance, tokrat Mateja Lahovnika.

V razpravi je paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine. Kako vi gledate na prihodnji nastanek pokrajin?

»Uvedbo pokrajin podpiram, ampak ob predpostavki, da želimo s tem doseči bolj učinkovito javno upravo in prenesti proces sprejemanja odločitev bližje ljudem. Kot ekonomista me predvsem zanima, koliko bo celoten proces uvajanja pokrajin dodatno stal davkoplačevalce in ali bodo na koncu procesa stroški delovanja javne uprave višji ali nižji. Stroški delovanja javne uprave se z uvedbo pokrajin ne smejo povečati, zato tudi preveliko število pokrajin ni smiselno. Navsezadnje ljudi zanima, koliko jih stane servis javne uprave, saj vse storitve kot davkoplačevalci financirajo sami. Projekt uvedbe pokrajin podpiram samo v primeru, da se bo uveljavilo načelo enotirnosti, kar pomeni, da se ne bodo podvajale funkcije in kader med upravnimi enotami in pokrajinami. Izkušnje kažejo, da je največja nevarnost uvajanja pokrajin vzpostavitev dodatne birokracije. Trenutno tudi ni izdelan način financiranja pokrajin.«

Gorenjska naj bi bila po vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa tudi težnje po delitvi na dve. Katera od rešitev se vam zdi bližja?

»Menim, da je boljša rešitev enotna Gorenjska pokrajina, saj bo z vidika stroškov delovanja in predvsem ekonomij obsega bolj učinkovita. Je tudi že utrjena v predstavah mnogih Gorenjcev, s katerimi sem se pogovarjal.«

Gorenjska je včasih veljala za tretjo najbolj razvito pokrajino v Sloveniji, danes pa zaostaja po vseh kazalcih. Kje vidite razlog za stagnacijo?

»Vzrokov je gotovo več. Na tem mestu bi omenil predvsem dejstvo, da so se regije, ki so v preteklosti več vlagale v človeške vire, tudi hitreje razvijale. Poseben problem Gorenjske je tudi odliv strokovnjakov v ljubljanski bazen. Treba pa je seveda upoštevati, da so bile v procesu prestrukturiranja v Sloveniji najbolj pod udarom usnjarska, obutvena in tekstilno-predelovalna industrija.«

Namena regionalizacije sta tudi decentralizacija in policentrični razvoj. Kako bi to lahko udejanili tudi znotraj pokrajine same?

»Z izdelavo uravnoteženih razvojnih programov, ki morajo pokrivati območje celotne pokrajine. Smisel razvojnih programov na ravni pokrajine je ravno v tem, da se iščejo sinergije med posameznimi deli pokrajine.«