O kulturni ravni na Jesenicah

Besedilo: Blaž Račič, novinar Dela
nedelja, 22. april 2007 / 06:00

Izzivanja

 Brez dileme je nastop svetovno znanega tenorista Janeza Lotriča zaznamoval prireditev in s tem občinski praznik. Naslovu, ki so ga zaznamovali sami presežniki, je sledilo besedilo, v katerem je bilo med drugim zapisano, da je jeseniško občinstvo po nastopu Janeza Lotriča »z odzivom in s stoječimi ovacijami dokazalo svojo visoko kulturno raven«. Mojster opernih odrov je pokazal, kaj zna, in odziv je bil temu primeren. Vendar pa stoječe ovacije niso dokazale visoke kulturne ravni, pač pa so jo le nakazale. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da je razlika malenkostna, pač dve različni črki. Vendar je razlika precej večja.

Uvodoma naj pojasnim, da na Izzivanja dobivam različne odzive. Nekateri se z napisanim strinjajo, drugi ne. Žal pri tem pogrešam odziv. Predvsem tistih, ki se z mano ne strinjajo. Po ovinkih tako že slišim »veš, ta in ta mi je rekel, da pišeš neumnosti in da se s tabo ne strinja«. Prav. Vendar ne vem, zakaj mi tega nihče ne pove naravnost, zakaj moram kritiko Izzivanj poslušati po ovinkih. Naj se vrnemo na začetek: če želimo govoriti o dokazano visoki kulturni ravni, moramo pri tem upoštevati to, da visoka kulturna raven niso le stoječe ovacije. Njen pomemben del je nedvomno tudi dialog. O visoki ravni kulturne ponudbe na Jesenicah bi prav tako težko govorili. Če se sprehodimo po programu kulturnih prireditev na Jesenicah, ta ni na posebno visoki ravni, čeprav je tudi v te dejavnosti vloženega veliko truda in energije. Za boljšo predstavo tega stališča lahko ugotovimo, da večji slovenski mediji kulturni ponudbi na Jesenicah ne posvečajo velike pozornosti. Če bi bila na Jesenicah kulturna ponudba na tako visoki ravni, verjamem, da bi mediji o tem poročali. Pa, žal, ne poročajo prav pogosto, čeprav bi ob tem lahko izpostavili katero od dejavnosti.

O kulturi ljudi pričajo številne fotografije, ki jih lahko zasledimo tudi v občinskih novicah v rubriki ocvirki. Ogorki in druge smeti, ki ležijo po jeseniških ulicah in cestah, ne pričajo o visoki kulturni ravni. Vsak kolikor toliko omikan posameznik odpadov ne bo metal na tla, pač pa jih bo odložil v koš za smeti. Slike govorijo po svoje. Tudi dejstvi, da se na Jesenicah dnevno redno na cestah pojavljajo dolge kolone in da primanjkuje parkirišč, kažeta na nižjo kulturno raven od želene. Po svetu je, denimo, lani zakrožil film z naslovom Neprijetna resnica, ki govori o človekovem obremenjevanju okolja. Če bi dejansko razumeli opozorila iz tega filma, bi se problemu s cest lahko izognili z uporabo koles. Očitno pa Jeseničani še niso doumeli tega, da bo za boljši odnos do okolja treba spremeniti ustaljene vzorce razmišljanja in delovanja. Namesto v avto se bo treba usesti na kolo. Ko se bodo Jeseničani po opravkih po mestu večinoma vozili s kolesom, šele takrat bomo lahko govorili o razviti okoljski zavesti. Tudi razvita okoljska zavest je dokaz o visoki kulturni ravni.

Ne nazadnje, o kulturi v določenem okolju pričajo tudi ravnanja najodgovornejših ljudi iz političnega in družbenega življenja. Če na tem mestu že dlje časa opozarjam, da se morajo politiki o aktualnih vprašanjih poglobljeno in argumentirano pogovarjati, tudi v medijih, tega doslej v večji meri nisem opazil. Tudi to je dokaz o ravni kulture v okolju. Naštete zadeve dokazujejo (čeprav bi jih še lahko naštevali), da kulturna raven ni tako visoka, kot nas želi prepričati navedba v članku. Naj pa ob tem še enkrat izpostavim, da rubrika Izzivanja ni namenjena zgolj kritiki, saj skuša opozarjati na probleme in spodbujati javno razpravo, v okviru katere bi lahko našli boljše rešitve. Tudi neodzivanje na Izzivanja, odziv »po ovinkih« ali celo grožnje dokazujejo, kakšna je kulturna raven v skupnosti. Naj sklenem: že dlje časa opozarjam, da so podjetniški projekti za Jesenice zelo pomembni, vendar morajo hkrati s tem teči tudi vsebine, ki bodo dejansko višale kulturno raven Jeseničanov. Zgolj zgražanje čez mnenja novinarjev ne bo dovolj. Potrebna je namreč dejavnost, na vseh področjih.