Moj zdravnik

Na Jesenicah so največ glasov zbrali splošna zdravnica Ivica Vreš, pediater Franci Krajnik in ginekolog Drago Sredanovič.

V četrtek, 5. aprila, so na Ljubljanskem gradu razglasili rezultate glasovanja v akciji revije Viva Moj zdravnik 2007. V akciji, ki je potekala od 3. januarja do 16. marca, je svoj glas oddalo več kot 13 tisoč ljudi. Glasovalci so za naziv moj zdravnik oziroma moja zdravnica letos predlagali rekordnih 2074 kandidatov. Glasove so zbirali tudi na Radiu Triglav. Odziv je bil zelo dober, saj je v 32 oddajah svoje glasove oddalo 445 poslušalk in poslušalcev. V kategoriji splošnih zdravnikov in zdravnic so zbrali 443 glasov, največ jih je prejela specialistka splošne medicine Ivica Vreš, dr. med., ki dela v Zdravstvenem domu Jesenice. Za pediatre in pediatrinje so zbrali 16 glasov, največ jih je dobil specialist pediatrije Franci Krajnik, dr. med., ki prav tako dela v Zdravstvenem domu Jesenice. Za ginekologe in ginekologinje so zbrali 170 glasov, največ pa jih je prejel specialist ginekologije in porodništva Drago Sredanovič, dr. med., ki dela v Splošni bolnišnici Jesenice.

Največ glasov v akciji Moj zdravnik 2007 in s tem naziv Moja zdravnica je prejela Mojca Tomc iz Črnomlja, ki v Beli krajini skrbi za več kot tri tisoč bolnikov. Naziv moj družinski zdravnik 2007 je prejel Zlatko Borič, prav tako iz Črnomlja. Moja pediatrinja 2007 je postala Nives Prelesnik iz Kočevja. Priznanje moj ginekolog 2007 pa je prejel Veselin Šučur s Ptuja.

Ivica Vreš je o izraženem zaupanju pacientk in pacientov dejala: »Po eni strani mi to zelo laska, obenem pa menim, da vsi zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, pa tudi zasebniki, zaslužimo priznanje pacientov za svoje delo.« Po njenem mnenju pri delu s pacienti čas ni najbolj pomemben. »Čas ni glavno merilo za to, koliko bo pacient lahko dobil od mene kot človeka in od mene kot zdravnice. Kakršnakoli nejasnost pri zdravljenju ali pri prenašanju izvidov je lahko zelo nevarna. Pomembno je, da pacient razume, kaj se z njim dogaja, kaj lahko pričakuje, kakšna je terapija in kako dolgo bo trajala. Včasih zadostuje, da stvar podrobneje razložim.« Pogosto se zdi, da ljudje k zdravnikom in zdravnicam ne hodijo zgolj po zdravje oziroma po zdravila in terapijo, ampak si želijo predvsem, da bi jim nekdo prisluhnil. »Način življenja, obremenitve na delovnem mestu in doma, hitrost življenja prispevajo k temu, da potrebujemo pogovore. Mislim, da tega v današnjem času najbolj primanjkuje. Mislim, da to, da prisluhneš pacientu in da pacient prisluhne tebi, lahko pomaga pri delu.« Tako si izmenjajo izkušnje, saj čeprav prihajajo iz različnih okolij in imajo različne poglede na probleme, v pogovoru lahko najdejo skupen jezik. »Ne znam čarati, ne znam spreminjati življenja,« pravi in dodaja, da mogoče kakšna beseda le pade na plodna tla in pacientu da dober napotek in vzgon, ki ga ponese naprej v življenje.

Specialist pediatrije Franci Krajnik dela v otroškem in šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Jesenice. O svojem delu pravi: »Trudim se, da bi pomagal, da bi razumel starše in otroke in da bi stvari, ki so včasih boleče, bile čim manj boleče za vse. Očitno starši in otroci to opazijo.« Delo z otroki – posebej z manjšimi – je drugačno kot delo z odraslimi, saj težko razumejo bolezen in tudi težko povedo, kaj je z njimi narobe. »Otroci so prestrašeni, zato jih je treba znati pomiriti. Se pa vsakega dela naučiš, tako z otroki in odraslimi. Če to dolgo delaš, to drugačnost sprejmeš in se je naučiš.« Priznanja staršev svojih pacientov je bil vesel: »Če se človek trudi, da bi dobro delal, je vesel, če ta trud prepoznajo tudi drugi. To je tudi obveznost in spodbuda; potrdilo, da si na pravi poti in da je treba tako delati tudi takrat, ko postajaš utrujen.«

Specialist ginekologije in porodništva Drago Sredanovič je zaposlen v Splošni bolnišnici Jesenice. O javni pohvali, ki so mu jo izrazile pacientke, pravi, da gre za veliko priznanje, ker prihaja od ljudi, s katerimi dela vsak dan. »To je odraz mojega odnosa do njih in njihovega do mene. In je to tudi uspeh za naš oddelek v celoti, saj brez kolektiva ne bi mogel delati na način, ki ga ljudje dobro sprejemajo.« Pri svojem se sooča z velikimi izzivi. »Treba je pač skrbeti za populacijo žensk od rane mladosti pa do pozne starosti in pri tem gledati, da ostaja kvaliteta življenja visoka.« Rezultati dela se kažejo na različnih področjih: »V splošnem zdravju žensk, na področju rojevanja, splošnega pozitivnega odnosa do življenja in uspeha. Mislim, da je tudi to prispevek našega dela.«