Iz starih časov: Vasovanje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 20. april 2007 / 06:00

Manica Komanova je v svoji knjižici Na Gorenščem je fletno (1928) popisala tedanje ljudske običaje skozi celo leto. Eni so bili vezani na določene praznike (nazadnje smo se zaustavili ob veliki noči), drugi so potekali kadarkoli oziroma skozi celo leto. Eden takih je bilo fantovsko vasovanje. Opredeli ga takole: »Ko dopolni fant osemnajsto leto, sme iti ponoči 'na vas'. Pod to besedo je bilo zapopadeno fantovsko petje, vriskanje, klicanje deklet in drugo podobno šarenje, ki ga uganjajo fantje v poznih urah na vasi.« V tem početju so posebno vlogo igrali – hišni vogali. »Ponekod imenujejo vasovanje tudi 'oglarenje', kar bi se reklo postavanje okrog hišnih oglov. Saj pravi narodna pesem: 'Kdor hoče hoditi krog naših oglov, / met' mora tovaršev, kot jager pesov.' Ali pa: 'Naša hiša je nova, ne nuca stebrov, / je ni treba podpirat' od štirih vetrov.'«

Vasovalski začetnik je moral najprej skozi obred sprejema (danes se reče: iniciacije) v fantovsko družbo. »Fant, ki prične vasovati, pa ne pride kar tako poceni 'skozi'. Treba mu je šteti denarje za 'krst'. Če bi se kdo, ki še ni 'krščen', predrznil ponoči na vasi zavriskati ali trkati na okno dekliške spalnice, bi ga drugi 'krščeni' fantje kaj hitro napodili ali pa še celo pretepli.« In kakšen je bil »obred fantovskega krsta«? »Mladenič, ki želi postati fant, to se pravi, ko je dopolnil osemnajst let, zaprosi druge fante, naj ga sprejmejo v svojo družbo, ker je pripravljen plačati za krst. Fantje nato določijo sestanek v kaki gostilni in tam plača novopečeni fant za par litrov vina ali pa tudi več. Najstarejši izmed njih natoči od tega vina poln kozarec in ga razlije na odkrito glavo novega fanta, govoreč naslednje besede: 'S to kapljico žlahtno / te fanta nar'dim. / Zdaj dost' si pri moči, / boš pev in vasvov, / dekleta boš štmov. // Mi bomo vesel' / te radi imel'. / Če tuj fant prikradu / bi kdaj se na vas, / s pestjo mu pokaži, / da to ni za špas.' Po tej ceremoniji popijejo fantje ostalo vino, 'krščeni' fant gre pa še isti večer z njimi na vas.«

Vasovati so začeli skupaj in s petjem. »Nato začnejo prepevati. Na vrsto pridejo večjidel narodne pesmi. Petje na vasi je nekaj idiličnega, nekaj tako krasnega, da to zamore umeti le tisti, ki je imel priliko poslušati petje fantov, zbranih ponoči na vasi. Res je, da kmetski fantje navadno nimajo prilike, da bi se pevsko naobrazili. Toda vkljub temu imajo mnogi tem večji dar od narave, to je čist posluh in lep, blagodoneč glas. Seveda to petje glasbeno gotovo ni brez napake, a vendar je toliko ubrano, da boš, začuvši te glasove, prav rad vstal iz postelje, odprl okno in tam slonel celo uro. Glasovi lepe narodne pesmi valove skozi nočno tišino, te mehko božajo in ti segajo v dušo in srce ter ti vzbujajo tako nedopovedljiva mehka čustva, da bi se najraje razjokal.« Vasovanje je torej že v začetku zajemalo cel spekter aktivnosti, od nagonskih do zelo kulturnih. Glavno pa seveda šele pride.