A bo spet ta suša!?

To nedeljo je Dan Zemlje 2007. Priložnost za premislek o tem, kar se nam Zemljanom obeta: enim bolj, drugim manj, mnogim še več slabega, nekaterim tudi kaj dobrega? Enim še več suše, lakote in žeje, drugim "raj na zemlji"?

Nas lahko poleg suše in vetrov doleti tudi kaj dobrega? Zime bodo bolj mile, stroški za ogrevanje nižji, za pluženje jih sploh ne bo. O smučariji bomo lahko le sanjali in o spominih nanjo nostalgično prepevali in poskakovali v polkah.

Zemljino ozračje se ogreva, obetajo se dramatične podnebne spremembe. O tem, da je res nekaj na tem, ne pričajo le alarmantni medijski odzivi, pomenljivo je, da so se po opozorilih strokovnjakov naposled zganili tudi pregovorno neobčutljivi politiki. V Bruslju se ravno na dan izida tega pisanja končuje mednarodna konferenca skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change), vodilni klimatologi tega sveta bodo ob tem objavili svoje poročilo. Topljenje himalajskih ledenikov naj bi povzročilo katastrofalne poplave in migracije milijonskih množic. Topljenje arktičnega in antarktičnega ledu pa dvig gladine oceanov za več metrov – kar bo katastrofa za tiste predele obalnih mest, ki ležijo komaj kak meter nad morjem. V širnih območjih na robu sedanjih puščav pa bo še več suše in še več lakote, divjali bodo silni viharji … Bog daj, da ne bi bilo tako hudo! V kampanjski podnebni paniki me je prijetno presenetil članek, ki ga je napisal publicist Nikolaj Pečenko (v Mladini, 14. aprila 2007) in v njem razložil svoj »nekoliko drugačen pogled na podnebne spremembe«. Te so na Zemlji že od nekdaj. Ko je pred tisoč leti Viking Erik Rdeči pristal na jugu Grenlandije, ji je dal njeno sedanje ime – Zelena dežela – ker je bila takrat veliko bolj prijazna kot danes. Res je, da bodo spričo podnebnih sprememb nekateri deli planeta postali še manj primerni za bivanje in kmetovanje. Zato pa bodo za enake namene postala nadvse ugodna širna območja Sibirije in severne Kanade. Prav tu so v zemlji že večkrat našli globoko zamrznjene mamute – kar priča, da je bilo tudi tu nekoč že bistveno topleje. In ne nazadnje: za človekovo stalno prebivanje bo postala primerna tudi – Antarktika.

Ljudje smo komodni in ujeti v svoje navade. Podnebje, ki ga v svojem kratkem življenju preživimo, doživljamo kot edino možno ali celo kot idealno, najboljše od vseh možnih. Tako se zdaj sprašujemo, »kaj bo, če bo …«? Nič pa ne naredimo, da bi se na spremembe pripravili. »Morda kdo v Sloveniji dela načrte za namakalne sisteme, ki bodo omogočili uspešno kmetovanje v spremenjenih okoliščinah? Dela kdo poskuse s poljščinami, ki bodo pri nas najbolj ustrezale toplejšemu podnebju? Upošteva kdo pri načrtovanju zgradb večje hitrosti vetrov, kot se pojavljajo sedaj? Ali pri načrtovanju stanovanjskih sosesk visoke poletne temperature?« To so prava vprašanja, ugotavlja Pečenko in odgovarja: »Bojim se, da ne.«

Tudi na Gorenjskem je bilo že kdaj precej drugače kot sedaj. Pred okoli 50.000 leti denimo, ko so neandertalci v Matjaževih kamrah (južno od Žirov) v najbrž najstarejši nam znani gorenjski hiši, dočakali usodni poledenitveni sunek. Dr. Peter Petru, arheolog in eden od avtorjev Zgodovine Slovencev (1979), je tedanjo slovensko krajino rekonstruiral, kot sledi. »V tem času so zaradi znižane temperature nastali veliki ledeniki v naših gorah. Vso Koroško, Savsko dolino do Radovljice, Soško dolino do Mosta na Soči, Savinjsko dolino do Solčave, pobočja Pohorja in Snežnika sta prekrivala večni sneg in led. Tudi na območjih, kamor ledeniki niso segli, je bilo čutiti vpliv zmrznjenega sveta. Velika sprememba podnebnih razmer je vplivala na upad gladine morja; ob najhujših poledenitvenih sunkih je bila severna obala Jadrana pri Šibeniku. Ostrim podnebnim razmeram se je prilagodilo tudi rastlinstvo. Prostor pred ledeniki je bil brez drevja; v notranjosti Slovenije so po vzpetinah prevladovali lišaji in mahovi, po dolinah travnata tundra s pretežno pelinu podobnimi vrstami bilk. Šele v južni Sloveniji je poganjalo nizko boričevje in so rasle osamele breze. Med redkimi živalmi so bili severni jelen, snežni in planinski zajec, alpski svizec, hermelin, na obrobju jamski medved itd., torej večinoma majhni primerki, ki so v zakrnelem rastlinstvu našli možnost za preživetje.« Neprijazno, mar ne! V Beli krajini so bile že takrat breze, na Gorenjskem pa le lišaji in mahovi in grenke pelinove bilke …

 

Kaj pa v bližnji prihodnosti? Nas lahko poleg suše in vetrov doleti tudi kaj dobrega? Zime bodo bolj mile, stroški za ogrevanje nižji, za pluženje jih sploh ne bo. O smučariji bomo lahko le sanjali in o spominih nanjo nostalgično prepevali in poskakovali v polkah. Glavna plaža bo v dolini Triglavskih jezer – če ne bodo presahnila; v Blejskem bi mogoče plavali povodni konji, v Savi pa krokodili – če ne bi bilo Gorenjcev, ki bi te neprijazne živali pravočasno postrelili. Če bomo znali poskrbeti za vodne zbiralnike in namakanje, bo na naših vrtovih raslo obilo sočne in zdrave sredozemske zelenjava in sadja. In kar bo višek podnebne spremembe: na sončni strani Alp bo vse polno vinogradov! Katere bodo najbolj primerne vinske sorte – tega res še ne vem … Kakorkoli že: če bodo spremembe, ne bodo le na slabše.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 21. november 2021 / 11:16

Folklorna skupina v Cerkljah praznuje

Cerklje – Kulturno društvo Folklora Cerklje je ob koncu oktobra pripravilo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika 13. večer folklore, s katerim je zaznamovalo tudi 15-letnico delovanja folklorne skup...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 28. januar 2013 / 07:00

Prehodni pokal Badrsu iz Poženika

Cerklje - Društvo obrtnikov in podjetnikov Cerklje je prejšnjo soboto za svoje člane organiziralo na Krvavcu enajsto prvenstvo v veleslalomu, ki so se ga udeležili podjetniki in...

Prosti čas / ponedeljek, 28. januar 2013 / 07:00

Letošnje Eme ne bo

Na Primskovem se je pred nekaj dnevi že drugič odvijal dobrodelni koncert, ravno tako je Strahinju drugo leto zapored dvorano razprodala pevka Tanja Žagar z gosti. Vse pa je bolj ali manj presenetila...

Humor / ponedeljek, 28. januar 2013 / 07:00

Ta je dobra

En star na temo, kako je kdo umrl Američan, Nemec in Jugoslovan se srečajo »zgoraj« in se pogovarjajo, kako je kdo umrl. Američan: »Jaz sem kupil Forda mus...

Kranj / ponedeljek, 28. januar 2013 / 07:00

Razpis za razstavne termine v Galeriji Pungert

Kranj - Galerijski svet Društva Pungert Kranj objavlja razpis za pridobitev razstavnih terminov v Galeriji Pungert v Kranju za leto 2013. K sodelovanju vabijo likovnike, fotograf...

Nasveti / ponedeljek, 28. januar 2013 / 07:00

Senena kopica

Kojca (1303 m) - Cerkljansko hribovje je bilo rojstno domovanje znanega mladinskega pisatelja Franceta Bevka. Svet, kjer pred seboj vidimo dvoje: al´ hrib, al´ pa grapo.