Ko človek ne ve, ali bi se smejal ali zjokal

Najbolj znan neuradni praznik v aprilu je 1. april – dan norcev, ki je posvečen potegavščinam, šalam in humorju. Toda humor ima kar precej opraviti z neumnostjo in tragičnostjo. Že slavni Charlie Chaplin je rekel, da so stvari, ki se od daleč zdijo smešne, od blizu tragične. Kaj je smešno, je relativno. Na splošno velja, da so smešni ljudje, predmeti ali situacije, ki nas zabavajo, pripravijo do smeha in prešernega razpoloženja, toda to, kaj se komu zdi smešno, je odvisno od narodnosti, kulture, zrelosti, starosti, situacije ipd. Zelo se razlikujemo tudi v smislu za humor; eni ga imajo veliko, drugi bore malo. Dober smisel za humor ima človek, ki zna v številnih različnih situacijah videti smešno, zabavno plat.

Obstajajo različne vrste humorja, pa tudi smisla za humor. Govorimo o ljudeh z dobrim, slabim, čudnim, izkrivljenim ali bolnim smislom za humor. V zvezi s humorjem se pogosto pojavljajo izrazi, kot: obscenost, absurdnost, parodija, sarkazem, ironija, pikrost, cinizem, črni humor. Obscenost je nekaj odvratnega in neokusnega. Izraz se najpogosteje uporablja za seksualno nemoralne besede, prizore in dejanja, pa tudi za nesprejemljivo, žaljivo vedenje, za nekaj, kar velja za tabu. Z izrazom absurdno največkrat označujemo nekaj, kar nima nobenega smisla in logike. Parodija je umetniško – literarno, glasbeno ali filmsko delo, ki posnema drugo delo z namenom, da bi prikazala njegovo smešno plat in se norčevala iz njega ali njegovega avtorja. Sarkazem pomeni, da z izrazom obraza ali načinom govora kažemo, da do neke stvari, situacije ali osebe nimamo nobenega spoštovanja, je ne jemljemo resno in se nam zdi neumna. Je tesno povezana z ironijo in je po nekaterih definicijah oblika besedne ironije, katere namen je žaliti ali prizadeti. Rečemo npr., da je nekaj fantastično, pri tem pa z mimiko in načinom govora kažemo, da je po našem mnenju to grozno. Pikrost je oblika intelektualnega humorja in se nanaša na sposobnost človeka, da daje pripombe, ki so hkrati pametne in zabavne. Cinik je oseba, ki verjame, da ljudje počno stvari predvsem iz egoističnih razlogov, manj pa iz bolj lepih motivov. Cinik ne verjame v dobre in lepe stvari. Bistvo cinizma je torej črnogledost in negativno videnje sveta. Črni humor pa je vrsta humorja, ki učinkuje grozljivo, morbidno ali cinično. Teme šal so smrt, bolezni, kanibalizem, umori, norost, groza, zlorabe, nasilje, vojne, umske in telesne degeneracije ipd. V resnici so to najbolj krute šale, saj se šalimo na račun stvari, ki so smrtno resne. Črni humor je podoben bolnemu humorju (kot npr. šale o mrtvih otrocih), vendar bolni humor večinoma izhaja iz šoka in zavračanja realnosti, medtem ko črni humor ponavadi vključuje elemente ironije ali celo vdanosti v usodo.

Zdi se, da je črni humor vse bolj razširjen, podobno kot tudi sarkazem, cinizem, ironija in pikrost. Zakaj je tako? Iz zgoraj povedanega sledi, da se največkrat smejimo odvratnosti, žaljivosti, nesmislu, nerodnosti, napakam, neumnosti, nesreči in težavam drugih, za katere pa tudi sami nismo imuni. V pregovoru: »Povej mi, čemu se smejiš in povem ti, kakšen si,« je kar precej resnice. V samem bistvu humorja ni prav nič smešnega, kar dokazuje tudi dejstvo, da nam je – če sploh – znatno manj do smeha, kadar se isto zgodi nam. Vsaj takrat dojamemo, da je vse skupaj neugodno, žalostno, boleče, kruto ali celo tragično. Zakaj se torej šalimo? Humor je način boja proti stvarem, ki nam niso všeč, ki nas motijo, jezijo, žalostijo in spravljajo ob živce. To ne pomeni, da stvari ne jemljemo resno. Kaže samo to, da potrebujemo sprostitev. Humor je dobrodošel ventil sproščanja nezadovoljstva in negativnih čustev. Drži tudi pregovor, da je smeh pol zdravja. Če neugodne situacije ne morete spremeniti, je torej še vedno bolje, da se ji smejite – pa čeprav na račun črnega humorja, pikrosti in ciničnosti, kot pa da planete v jok, padete v depresijo in razmišljate o nesmislu življenja. Bolje slab humor kot dober samomor.