Dohodnina 2006: Davčne olajšave

1. ZAVEZANCI ZA DOHODNINO BODO LAHKO V NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE UVELJAVLJALI OLAJŠAVE, KI ZMANJŠUJEJO DAVČNO OSNOVO ZA ODMERO DOHODNINE. KATERE SO TE OLAJŠAVE?

Zakon o dohodnini – ZDoh-1 določa več vrst olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino. To so:

- SPLOŠNA OLAJŠAVA, ki je namenjena vsem zavezancem za dohodnino,

- POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA, ki je namenjena rezidentom, ki imajo status študenta, status samostojnega kulturnega delavca in samostojnega novinarja,

- OSEBNA OLAJŠAVA, ki je namenjena določenim kategorijam zavezancev (zavezancem s 100% telesno okvaro, zavezancem, ki prejemajo pokojnino, zavezancem, ki prejemajo nadomestilo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavezancem, po dopolnjenem 65 letu starosti, zavezancem, ki prejemajo nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalidi, in zavezancem, ki prejemajo priznavalnine po zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture),

- POSEBNA OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE,

- OLAJŠAVA ZA RAZLIČNE NAMENE – vlaganje lastnih sredstev za različne namene,

- OLAJŠAVA ZA PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE in

- OLAJŠAVA ZA REZIDENTE DRŽAV ČLANIC EU.

 

2. ALI JE POTREBNO OLAJŠAVE UVELJAVLJATI, ALI SE PRIZNAJO AVTOMATIČNO?

Nekatere od teh olajšav se priznajo avtomatično v odmernem postopku, druge pa je potrebno uveljavljati. Avtomatično se priznajo:

A) splošna olajšava

B) osebna olajšava - olajšava za zavezance, ki so dopolnili 65 let – seniorska olajšava, in za zavezance, ki prejemajo pokojnino in nadomestila

C) posebna osebna olajšava – olajšava za samostojne kulturne delavce in novinarje.

Olajšave, ki jih je potrebno uveljavljati v sami napovedi pa so:

A) osebna olajšava - olajšava za zavezance s 100% telesno okvaro - na prvi strani napovedi se obkroži DA

B) posebna osebna olajšava za študente

C) olajšava za vzdrževane družinske člane D) olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje E) olajšava za različne namene.

Večina olajšav je priznana v absolutnem znesku, nekatere pa se priznajo v določenem odstotku od davčne osnove.

3. ENA IZMED OLAJŠAV JE SPLOŠNA OLAJŠAVA. TA SE NAJBRŽ PRIZNA VSEM ZAVEZANCEM ZA DOHODNINO?

Splošna olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove za odmero dohodnine za znesek 604.330 SIT se prizna vsakemu rezidentu, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. To na primer pomeni, da če starši uveljavljajo otroka kot vzdrževanega družinskega člana v svoji napovedi za dohodnino, temu otroku, če vloži napoved splošna olajšava ne bo priznana.

 

4. KATERIM ZAVEZANCEM SO NAMENJENE OSEBNE OLAJŠAVE OZIROMA KATERI ZAVEZANCI JIH LAHKO UVELJAVLJAJO?

Osebne olajšave v obliki zmanjšanja letne davčne osnove so namenjene določenim kategorijam zavezancev.

Tako se:

- Rezidentu invalidu s 100% telesno okvaro, prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.513.772 tolarjev letno, če mu je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe SPIZ, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov,

- Rezidentu po dopolnjenem 65. letu starosti prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 281.081 tolarjev letno,

- Rezidentu, prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanjam prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5% odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

- Rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid, po predpisih, ki urejejo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5% odmerjenega nadomestila,

- Rezidentu, prejemniku priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, se prizna zmanjašanje dohodnine v višini 14,5% odmerjene priznavalnine.

Vse osebne olajšave, razen za zavezance invalide s 100% telesno okvaro, se priznajo avtomatično. Rezidenti, invalidi s 100% telesno okvaro, morajo uveljavljanje te olajšave posebej označiti oziroma na prvi strani napovedi obkrožiti DA.

Poudariti je potrebno, da se olajšava za rezidente, prejemnike pokojnin in nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin po Zakonu o republiških priznavalninah in Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture prizna največ v višini dohodnine, obračunane od posameznega navedenega dohodka.

5. KAJ PA POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA? KATERIM KATEGORJAM ZAVEZANCEV JE NAMENJENA TA OLAJŠAVA IN ALI MORAJO TI ZAVEZANCI IZPOLNJEVATI KAKŠNE POGOJE?

Posebna osebna olajšava:

a) Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta in njegovi dohodki, ki so predmet obdavčitve po ZDoh-1 v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presegajo 1.600.000 tolarjev, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi o zaposlovanju, v višini 1.225.200 tolarjev letno. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje navedene pogoje in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Z vidika priznavanja posebne osebne olajšave je za študente pomembeno, da so rezidenti, da se izobražujejo, da se vpišejo na dodiplomski oziroma podiplomski študij do 26. leta starosti, ne glede na to, za kateri vpis po vrsti gre, pomembni pa sta tudi neprekinjenost študija in višina vseh dohodkov. Zmanjšanje davčne osnove v obliki posebne osebne olajšave v višini 1.225.200 tolarjev se prizna le za dohodke, prejete na podlagi napotnice v obdobju, ko so bili izpolnjerni pogoji iz zakona. Če se študent vpiše na študij po 26. letu starosti, se mu posebna osebna olajšava ne prizna.

Za uveljavljanje te olajšave mora zavezanec na prvi strani napovedi za odmero dohodnine vpisati čas, ko je izpolnjeval te pogoje. Od časa izpolnjevanja teh pogojev je odvisna tudi višina olajšave. Olajšava se prizna sorazmernu času, ko študent oziroma dijak izpolnjuje pogoje, prav tako se sorazmerno času izračuna tudi višina dohodka. Če oseba navedenih pogojev ne izpolnjuje v celotnem davčnem letu (npr. oktobra izgubi status ali preneha izpolnjevati katerega od drugih pogojev), se posebna osebna olajšava prizna sorazmerno z obdobjem, ki velja za obdobje, ko so izpolnjeni pogoji.

Prav tako je pomemben skupni znesek dohodkov, ki v davčnem letu ne sme presegati zneska 1.600.000 tolarjev, v ta znesek pa se štejejo vsi dohodki, ki so obdavčljivi po ZDoh -1. V primeru, da skupni dohodki študenta, ki so obdavčljivi z dohodnino, presegajo ta znesek, se posebna osebna olajšava študentu ne prizna.

Študentu, ki je pod določenimi pogoji lahko vzdrževani družinski član in starši zanj uveljavljajo olajšavo v obliki zmanjšanja davčne osnove, ne pripada splošna olajšava v višini 604.330 tolarjev.

b) Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, se pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenga delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 6.000.000 tolarjev njegovih prihodkov iz dejavnosti v davčnem letu, za katero se odmerja dohodnina.

c) Rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, se pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 6.000.000 tolarjev njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

Ti dve olajšavi (pod b in c) se priznata avtomatično v odmernem postopku, pogoj je le, da imajo ti zavezanci potrdilo davčnega organa za uveljavljanje te olajšave in da vpišejo svoje dohodke pod ustrezno oznako v napovedi (2220 oz. 2230).

 

6. ZAVEZANCI, KI VZDRŽUJEJO DRUŽINSKE ČLANE, LAHKO UVELJAVLJAJO OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE. ZA KATERE VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE SE LAHKO UVELJAVIJO TE OLAJŠAVE IN ALI MORAJO BITI ZATO IZPOLNJENI KAKŠNI POGOJI?

Zavezancem, rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove - posebna olajšava. Na splošno velja, da se za vzdrževanega družinskega člana šteje oseba, ki izpolnjuje določene pogoje po določbah zakona o dohodnini, ima prijavljeno bivališče (stalno ali začasno) v Sloveniji, je državljan Slovenije ali države članice EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.

Po ZDoh-1 so vzdrževani družinski člani otroci in določene druge osebe.

Po zakonu o dohodnini je vzdrževani otrok:

- lasten otrok, posvojenec, pastorek, in otrok zunajzakonskega partnerja,

- vnuk, če ima zavezanec pravico do olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča,

- katera koli oseba, če zavezanec zanj(o) skrbi na podlagi sodbe sodišča. Odločba centra za socialno delo o postavitvi skrbnika ni podlaga za priznanje olajšave.

Vzdrževani je otrok:

- do dopolnjenega 18 leta: vsak otrok brez omejitev,

- do 26. leta: če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti,

- nad 26. letom: če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti, če se vpiše na študij do 26. leta starosti in sicer največ za dobo 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij,

- starejši od 18 let : če se ne izobražuje in je za delo spodoben, če je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave,-

- ne glede na starost: če je za delo nezmožen v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,

- ki potrebuje posebno nego in varstvo, to je otrok, ki ima odločbo centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ali ki ima odločbo ZPIZ o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o PIZ ali odločbo centra za socialno delo, da je za delo nezmožen otrok v skladu z zakonom o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb.

Celoletna polna olajšava (za leto 2006) za vzdrževanega otroka, ki ni v rejništvu in ki je prvi otrok znaša 484.873 tolarjev. Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se znesek olajšave poveča in znaša za drugega 528.050 tolarjev, za tretjega 702.954 tolarjev, itd. Za vsakega naslednjega se olajšava ustrezno poveča.

Celoletna polna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo oziroma je nezmožen za delo in ki ni v zavodu ali rejništvu in ki je prvi otrok znaša 1.756.937 tolarjev, za drugega otroka 1.799.104 tolarjev, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava ustrezno poveča.

Zakon tudi določa, kako se priznava olajšava za otroke v primeru, da so ti v rejništvu, v zavodu zaradi šolanja ali zdravljenja in kako v primeru, da se starši ne morejo sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo, ali v primeru če eden od staršev plačuje preživnino za otroka.

Drugi vzdrževani družinski člani so:

- zakonec oziroma zunajzakonski partner, ki živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih prejemkih izenačena z zakonsko zvezo, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine olajšave za vzdrževanega družinskega člana (484.873 tolarjev letno),

- razvezani zakonec, za katerega zavezanec plačuje preživnino po sodbi ali po predpisih o zakonski zvezi in družinskih prejemkih,-

- starši oz. posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od 484.873 tolarjev letno in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev,

- starši zakonca oz. posvojitelji zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino in če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od 484.873 tolarjev letno in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev,

- član kmečkega gospodinjstva, če nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave in če njegov otrok, zakonec starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo olajšave – to olajšavo uveljavlja zavezanec za dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ta lahko uveljavlja olajšavo tudi za otroka člana kmečkega gospodinjstva.

Lastna sredstva vzdrževanih družinskih članov se ne vpisuje v napoved – so le merilo oziroma pogoj za priznavanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana, vendar pa zneska posebne olajšave ne znižujejo. Če ima vzdrževani družinski član lastna sredstva, ki so manjša kot je znesek posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, se olajšava prizna, ne glede na znesek lastnih sredstev. V znesek lastnih sredstev se vštevajo obdavčljivi in tudi oproščeni dohodki po ZDoh-1. Višina lastnih sredstev se ugotavlja samo pri nekaterih vzdrževanih družinskih članih oz. pri tistih, za katere je v ZDoh-1 to določeno.

Olajšava oziroma znižanje letne davčne osnove za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša 484.873 tolarjev.

7. ZAVEZANCI VLAGAJO LASTNA SREDSTVA ZA DOLOČENE NAMENE. ZA KATERE NAMENE SE ZMANJŠA DAVČNA OSNOVA? ALI MORAJO ZAVEZANCI PORABO TEH SREDSTEV DOKAZATI? SE VPLAČANI ZNESKI PRIZNAJO V CELOTI ALI DELNO?

Letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se zmanjša za vlaganja lastnih sredstev za določene namene. Zmanjšanje se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca (razen sredstva porabljena za plačane šolnine in za nakup učbenikov in strokovne literature v zvezi z izobraževanjem po javno priznanih izobraževalnih programi, ki se priznajo tudi za vzdrževane otroke). Zavezancu se zmanjšanje osnove prizna samo pod pogojem, da so bila sredstva za različne namene porabljena v letu, za katero se odmerja dohodnina in računi glasijo na ime zavezanca. Dokumentacije, s katero se dokazuje upravičenost do olajšave, se praviloma ne prilaga k napovedi, temveč jo mora davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa predložiti v odmernem postopku.

Letna davčna osnova se zniža za :

- sredstva vložena v VP, katerih izdajatelj je RS in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev

Zmanjšanje se prizna za vsak VP samo enkrat.

- plačani zneski samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku

Osnova za dohodnino se zmanjša za CELOTNI plačan znesek samoprispevka, v skladu z zakonom o samoprispevku.

- znesek premije, ki jo je plačal zavezanec za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, ter plačane zneske za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov

Navedena določba se nanaša na prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, ni pa možno uveljavljati zmanjšanja za sredstva vložena v druga osebna zavarovanja (življenjsko, rentno, menegersko).

Po tej točki se osnova za dohodnino zmanjša za znesek sredstev vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Za zdravila po tej točki se štejejo zdravila, ki so po zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih štejejo za zdravila, To so zdravila, ki se izdajajo v lekarnah le na recept in zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Za medicinske pripomočke se štejejo obvezilni material, ortotična in protetična sredstva, očesni in slušni pripomočki, ortopedska obutev, invalidski vozički ter sanitarne in druge priprave. Osnova za dohodnino pa se ne zmanjšuje za plačila zdravstvenih storitev, ki jih zavezanec plačuje pri zdravnikih specialistih, kakor tudi ne za stroške zdraviliškega zdravljenja, pa čeprav jih je priporočil zdravnik.

- plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, športne, vzgojnoizobraževalne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi v Sloveniji organizirane za opravljanje tovrstnih dejavnosti ter so rezidenti Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodkov pravnih oseb, ter navedeni prispevki in darila, izplačana invalidskim organizacijam

Za uveljavljanje zmanjšanja osnove po tej točki morata biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da gre za prostovoljne prispevke, kar pomeni, da ni povratnega blagovnega ali storitvenega toka in da so izplačani osebam, ki so v skladu s predpisi organizirane za opravljanje naštetih dejavnosti.

- plačane zneske za vzdrževanje stanovanja ali stanovanjske hiše ali za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir v teh objektih, v katerih zavezanec dejansko prebiva

Do zmanjšanja osnove za dohodnino za sredstva, porabljena za vzdrževanje stanovanj ali stanovanjskih hiš in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir v teh objektih so upravičeni lastniki teh objektov in najemniki. Najemnikom se priznajo dejanska vlaganja za vzdrževanje najetih objektov, pod pogojem, da te stroške po najemni pogodbi krije najemnik sam.

- plačane zneske za nakup likovnih del, leposlovnih knjig, nosilcev audio-video vsebin ter za plačane zneske za obnovo spomeniških lastnosti razglašenega in v državni register vpisanega kulturnega spomenika

Glede vsebine nosilcev audio-video vsebin ni določenih nobenih pogojev oziroma omejitev. Zmanjšanje pa ne velja za prazne nosilce. Za nosilce veljajo audio kasete, minidisk, DAT, MP3 kartica, audio CD R/RW, video kaseta, DVD. Za nosilce pa ne veljajo predvajalniki, snemalne naprave.

Zmanjšanje za sredstva porabljena za obnovo kulturnega spomenika zavezanec dokazuje s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter z dokazilom o višini porabljenih sredstev.

- plačane šolnine in zneske za nakup učbenikov in strokovne literature v zvezi z izobraževanjem po javno priznanih izobraževalnih programih (tudi za vzdrževane otroke)

Po tej točki zmanjšujejo osnovo za dohodnino zavezanci za plačane šolnine in sredstva namenjena za nakup učbenikov in strokovne literature v zvezi z lastnim izobraževanjem oziroma izobraževanjem vzdrževanih otrok in sicer po javno priznanih izobraževalnih programih.

- plačane zneske za priklop na internet in nakup ustrezne terminalne opreme

Zmanjšanje po tej točki se prizna za priklop na internet preko ponudnikov telefonskih ali ADSL storitev ter preko ponudnikov storitev, ki jih nudijo operaterji kabelsko komunikacijskih sistemov. Za priklop na internet je potrebna naslednja vrsta opreme in storitev: modemi, širokopasovni usmerjevalniki in mrežne kartice ter storitev priklopa pooblaščenega serviserja ali ponudnika storitve. Za tovrstno opremo pa se ne šteje ostala računalniška strojna in programska oprema (monitor, tipkovnica, osebni računalnik itd).

- plačane članarine političnim strankam in sindikatom

Navedene članarine se kot zmanjšanje osnove za dohodnino priznajo pod pogojem, da so plačane političnim strankam, ki so ustanovljene in delujejo v skladu z Zakonom o političnih strankah oziroma so plačane sindikatom, ki so ustanovljeni in delujejo v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov.

Zmanjšanje letne davčne osnove za naštete namene (razen plačanih zneskov samoprispevka) lahko znaša največ 2% davčne osnove zavezanca.

Plačani zneski samoprispevka v celoti zmanjšujejo davčno osnovo zavezanca.

Pri nakupu ali gradnji stanovanjske hiše ali stanovanja je zavezanec glede na kriterij reševanja stanovanjskega problema upravičen do zmanjšanja osnove v višini največ 4% letne davčne osnove zavezanca za vložena lastna sredstva v nakup in zneske glavnice in obresti od posojil za nakup oziroma gradnjo, to pa izključuje uveljavljanje sredstev za vzdrževanje stanovanja ali stanovanjske hiše v okviru 2% letne davčne osnove.

8. ZAVEZANCI PLAČUJEJO PREMIJE ZA PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE. KDO LAHKO UVELJAVLJA TO OLAJŠAVO, POD KAKŠNIMI POGOJI IN V KAKŠNI VIŠINI?

Rezidentu Slovenije pripada olajšava za plačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – PDPZ. Priznajo se v letu 2006 plačane premije, ne glede na to, za katero obdobje se nanašajo, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za PIZ (prispevek delodajalca in prispevek delavca) oziroma 5,844% plače ali pokojnine in ne več kot 560.937 tolarjev v letu 2006. Priznajo se plačane premije izvajalcem pokojninskih načrtov s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU.

V napoved se vpiše le premije, ki jih je plačal zavezanec sam, če jih je zanj plačeval delodajalec jih ni mogoče uveljavljati. Zakon natančno določa tudi način priznavanja olajšave v primeru, ko premijo plačuje zavezanec in delodajalec. V tem primeru se lahko zgodi, da zavezancu ne bo priznana plačana premija v celotnem znesku.

9. TUDI REZIDENTI DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE LAHKO UVELJAVLJAJO OLAJŠAVE. KATERE SO TE OLAJŠAVE IN KATERI POGOJI MORAJO BITI IZPOLNJENI?

Nerezidenti Republike Slovenije ne vlagajo napovedi za odmero dohodnine. Vendar pa Zakon o dohodnini pozna izjemo, ki pa velja samo za rezidente držav članic EU (torej nerezidente Slovenije), ki v Sloveniji dosegajo dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti ali dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so obdavčeni v Sloveniji oziroma je vir dohodka v Sloveniji. Tako lahko rezident države članice EU lahko uveljavlja splošno olajšavo, osebne olajšave in olajšavo za vzdrževane družinske člane, če z dokazili dokaže, da znašajo navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji najmanj 90% njegovega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu – obkrožijo DA na prvi strani napovedi. Dokazila predložijo na poziv davčnega organa.

10. ALI MORAJO ZAVEZANCI, KI UVELJAVLJAJO OLAJŠAVE, DOKAZILA PRILOŽITI K NAPOVEDI?

V zvezi z uveljavljanjem olajšav zavezancem k napovedi ni potrebno predložiti dokazil, predložili jih bodo v postopku odmere na zahtevo davčnega organa oziroma jih bo davčni organ pridobil iz uradnih evidenc.

11. DAVČNA UPRAVA JE ZAVEZANCEM POŠILJALA PREDIZPOLNJENE NAPOVEDI, VENDAR PA NAPOVEDI NISO PREJELI VSI ZAVEZANCI ZA DOHODNINO. KAJ MORAJO STORITI?

Davčna uprava RS je letos poslala zavezancem za dohodnino predizpolnjeno napoved za odmero dohodnine. V obrazcu napovedi so že vpisani podatki, ki so potrebni za odmero dohodnine. To so podatki, s katerimi razpolaga davčna uprava na podlagi uradnih evidenc in podatki o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki so jih posredovali izplačevalci dohodkov. Davčni zavezanci morajo v predizpolnjeno napoved vpisati manjkajoče podatke oziroma vpisane podatke pravilno popraviti ter podpisano napoved vrniti davčnemu organu najpozneje do 30. aprila 2007. Prav tako morajo do tega roka vložiti napoved tudi tisti zavezanci, ki predizpolnjene napovedi niso prejeli, pa bi jo glede na višino dohodkov in izpolnjevanje drugih pogojev morali. Predpisan obrazec napovedi je na voljo na spletni strani DURS,

http://www.durs.gov.si/si/fizične_osebe/dohodnina_za_fizične_osebe_obrazci/ odmera_dohodnine/,

v rubriki Napoved za odmero dohodnine za leto 2006.

Obrazec napovedi zavezanci lahko dobijo tudi na vseh davčnih uradih in izpostavah. Napoved se lahko vloži osebno na pristojni izpostavi davčnega urada, pošlje priporočeno po pošti, pri čemer se šteje za pravočasno, če je oddana na pošto zadnji dan roka, če pa je napoved poslana z navadno pošto, pa se šteje za pravočasno, če prispe k organu zadnji dan roka. Napoved lahko zavezanci oddajo tudi preko sistema eDavki na spletni naslov: http://edavki.durs.si/, kjer jih čaka predizpolnjena napoved. Imeti pa morajo digitalno potrdilo.