Od leve proti desni: Zoran Jankovič, Štefan Čelan, Borut Sajovic, Mladen Sumina, Slavko Ažman in Janez Fajfar (Foto: Gorazd Kavčič)

Štiri izgubile, druge pridobile

Okoli sto županov, podžupanov in drugih sodelavcev iz slovenskih občin se je udeležilo prvega strokovnega posveta Dnevi županov na Bledu.

Modri trak, priznanje, ki so ga v sklopu strokovnega posveta Dnevi županov podelili najhitreje rastoči občini, je letos dobila občina Logatec. Priznanje podeljuje Županska akademija, merila uspešnosti pa so sestavljena iz gospodarskih kazalnikov in človeških dejavnikov. Na lestvici razvojnega potenciala je takoj za Logatcem občina Trzin, od gorenjskih pa na četrtem mestu najemo še Mengeš, na sedmem Kranj in na devetem Domžale.

Bled - Med številnimi temami posveta je vročo razpravo spodbudilo zlasti financiranje občin po novem, zakonodaja, ki uvaja javno zasebno partnerstvo, in predšolska vzgoja kot strošek javnih in zasebnih sredstev. Za okroglo mizo o financiranju občin so sedli Zoran Jankovič in Mladen Sumina, župana občin Ljubljana in Log Dragomer, ki jima je novi zakon odvzel sredstva, dr. Štefan Čelan (občina Ptuj), Borut Sajovic (občina Tržič), Janez Fajfar in Slavko Ažman, župan in podžupan občine Bled, torej predstavniki občin, ki so z zakonom pridobili, poslanka državnega zbora Cveta Zalokar Oražem in Vesna Juvan Gotovac iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Da je omenjeni zakon razdvojil občine, je bilo čutiti tudi ob tem srečanju, Jankovič in Sumina pa sta omenila tudi ustavni spor, ki so ga vložile štiri občine, ki jih je zakon prikrajšal pri denarju. V novi majhni občini Log Dragomer gre za 300 tisoč evrov letno, v Ljubljani kar za 44 milijonov. Poslanka Cveta Zalokar Oražem, do nedavnega tudi sama županja občine Domžale, je dejala, da je nasprotovala zakonu, ki je iznenada odvzel toliko denarja štirim občinam, Ljubljani domala tretjino, z dopolnili pa so skušali doseči vsaj postopnost nove ureditve. Pravi, da je to udarec avtonomiji in možnosti razvoja zlasti urbanih občin, zelo podoben dogajanju v nekdanji »Jugi«, češ naj se razviti ustavijo v svojem razvoju in počakajo manj razvite. Koliko so z zakonom pridobile vse druge občine? Župan Bleda Janez Fajfar je dejal, da so na boljšem za 13 odstotkov (185 tisoč evrov), kar jim bo prišlo zelo prav pri povečanih stroških, ki jih ima občina tudi zato, ker se je ob zadnjih volitvah delila na dve. Dr. Štefan Čelan, župan Ptuja, meni, da pri prerazporeditvi financiranja občin ne gre za dramatično veliko denarja, zgolj za pet odstotkov bruto domačega proizvoda, Ptuj dobi nekaj deset tisoč evrov in na vprašanje moderatorke Vide Petrovčič, za kaj bo občina presežek denarja porabila, navedel, da ima v načrtu celo paleto projektov, kjer ga lahko potroši, vključno s 36 kilometri makadamskih cest, ki še vedno niso asfaltirane. Župani se vedno borimo za dodatna sredstva, poslanci pa za pravičnost razdelitve, je dejal Borut Sajovic iz Tržiča, ki nastopa v obeh vlogah. Denar, ki ga z novim načinom financiranja dobi Tržič, bo le kaplja v morje občinskih dolgov, občina veliko vlaga tudi v blaženje socialnih razlik od vrtca do domov starostnikov. Omenil je tudi dejstvo, da zakon ne upošteva raznolikosti občin: za kilometer ceste dobi enako Tržič, kjer v obdobju, ko v Kopru sadijo palme, še kar plužijo sneg.

Udeleženci okrogle mize so razpravljali tudi o pokrajinah in izrazili zaskrbljenost nad tem, da pri financiranju teh velja enaka formula kot pri občinah. Težnja po drobljenju bo prevladovala tudi tam, kot primer je Borut Sajovic navedel primer zgornje Gorenjske, ki bi ločena od spodnje imela za 30 odstotkov višji indeks razvojne ogroženosti, s tem pa tudi možnost pridobitve več državnega denarja. Se bodo občine v prihodnje združevale zaradi ekonomskih razlogov? Slavko Ažman, podžupan Bleda, meni, da bi z združevanjem nekaterih funkcij občinskih uprav lahko dosegli racionalnejše delovanje občin, a v ravnovesju s približevanjem lokalne samouprave občanom. Vesna Juvan Gotovac meni, da so take težnje značilne tudi za Evropo, pri nas pa je stotnija občin že združila nekatere funkcije svojih uprav.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sreda, 11. julij 2012 / 07:00

Ruska kapelica pod Vršičem obnovljena

Kranjska Gora - Tik pred vsakoletno tradicionalno prireditvijo, ki bo tudi letos zadnji konec tedna v juliju, je bila dokončana obnova Ruske kapelice pod Vršičem. Kapelico, ki je...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / petek, 6. januar 2017 / 07:00

Hiška eksperimentov gostuje v Škofji Loki

Škofja Loka – Hiša eksperimentov iz Ljubljane je vseslovenski center promocije radovednosti in kritičnega razmišljanja. Po slovenskih krajih (predvsem šolah) pa potuje kot Hiška eksperimentov. Dane...

Zanimivosti / petek, 6. januar 2017 / 20:44

Nedelja za Dražgoše

V nedeljo bo spet vsakoletna tradicionalna prireditev v Dražgošah. V spomin na boj Cankarjevega bataljona z okupatorjem, padle borce in poboj domačinov ter požig vasi kot maščevalnega ukre...

Gorenja vas-Poljane / petek, 6. januar 2017 / 12:50

Višje cene programov predšolske vzgoje

Gorenja vas – V občini Gorenja vas - Poljane so po potrditvi na občinskem svetu s prvim decembrom začele veljati višje cene programov predšolske vzgoje. Cene so po besedah direktorice občinske upra...

Šenčur / petek, 6. januar 2017 / 12:49

Delavnica o razvojni strategiji

Šenčur – Tudi v občini Šenčur nastaja strategija trajnostnega razvoja do leta 2030. Na prvo delavnico o priložnostih razvoja v občini občane vabijo v sredo, 11. januarja, ob 17. uri v Dom krajanov...

Mengeš / petek, 6. januar 2017 / 12:49

Pritegnili bi radi domače talente

V mengeškem Leku so pripravili že drugi Bio karierni zajtrk, s katerim želijo pritegniti slovenske strokovnjake v tujini za delo v domačem okolju.