Štiri izgubile, druge pridobile

Okoli sto županov, podžupanov in drugih sodelavcev iz slovenskih občin se je udeležilo prvega strokovnega posveta Dnevi županov na Bledu.

Bled - Med številnimi temami posveta je vročo razpravo spodbudilo zlasti financiranje občin po novem, zakonodaja, ki uvaja javno zasebno partnerstvo, in predšolska vzgoja kot strošek javnih in zasebnih sredstev. Za okroglo mizo o financiranju občin so sedli Zoran Jankovič in Mladen Sumina, župana občin Ljubljana in Log Dragomer, ki jima je novi zakon odvzel sredstva, dr. Štefan Čelan (občina Ptuj), Borut Sajovic (občina Tržič), Janez Fajfar in Slavko Ažman, župan in podžupan občine Bled, torej predstavniki občin, ki so z zakonom pridobili, poslanka državnega zbora Cveta Zalokar Oražem in Vesna Juvan Gotovac iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Da je omenjeni zakon razdvojil občine, je bilo čutiti tudi ob tem srečanju, Jankovič in Sumina pa sta omenila tudi ustavni spor, ki so ga vložile štiri občine, ki jih je zakon prikrajšal pri denarju. V novi majhni občini Log Dragomer gre za 300 tisoč evrov letno, v Ljubljani kar za 44 milijonov. Poslanka Cveta Zalokar Oražem, do nedavnega tudi sama županja občine Domžale, je dejala, da je nasprotovala zakonu, ki je iznenada odvzel toliko denarja štirim občinam, Ljubljani domala tretjino, z dopolnili pa so skušali doseči vsaj postopnost nove ureditve. Pravi, da je to udarec avtonomiji in možnosti razvoja zlasti urbanih občin, zelo podoben dogajanju v nekdanji »Jugi«, češ naj se razviti ustavijo v svojem razvoju in počakajo manj razvite. Koliko so z zakonom pridobile vse druge občine? Župan Bleda Janez Fajfar je dejal, da so na boljšem za 13 odstotkov (185 tisoč evrov), kar jim bo prišlo zelo prav pri povečanih stroških, ki jih ima občina tudi zato, ker se je ob zadnjih volitvah delila na dve. Dr. Štefan Čelan, župan Ptuja, meni, da pri prerazporeditvi financiranja občin ne gre za dramatično veliko denarja, zgolj za pet odstotkov bruto domačega proizvoda, Ptuj dobi nekaj deset tisoč evrov in na vprašanje moderatorke Vide Petrovčič, za kaj bo občina presežek denarja porabila, navedel, da ima v načrtu celo paleto projektov, kjer ga lahko potroši, vključno s 36 kilometri makadamskih cest, ki še vedno niso asfaltirane. Župani se vedno borimo za dodatna sredstva, poslanci pa za pravičnost razdelitve, je dejal Borut Sajovic iz Tržiča, ki nastopa v obeh vlogah. Denar, ki ga z novim načinom financiranja dobi Tržič, bo le kaplja v morje občinskih dolgov, občina veliko vlaga tudi v blaženje socialnih razlik od vrtca do domov starostnikov. Omenil je tudi dejstvo, da zakon ne upošteva raznolikosti občin: za kilometer ceste dobi enako Tržič, kjer v obdobju, ko v Kopru sadijo palme, še kar plužijo sneg.

Udeleženci okrogle mize so razpravljali tudi o pokrajinah in izrazili zaskrbljenost nad tem, da pri financiranju teh velja enaka formula kot pri občinah. Težnja po drobljenju bo prevladovala tudi tam, kot primer je Borut Sajovic navedel primer zgornje Gorenjske, ki bi ločena od spodnje imela za 30 odstotkov višji indeks razvojne ogroženosti, s tem pa tudi možnost pridobitve več državnega denarja. Se bodo občine v prihodnje združevale zaradi ekonomskih razlogov? Slavko Ažman, podžupan Bleda, meni, da bi z združevanjem nekaterih funkcij občinskih uprav lahko dosegli racionalnejše delovanje občin, a v ravnovesju s približevanjem lokalne samouprave občanom. Vesna Juvan Gotovac meni, da so take težnje značilne tudi za Evropo, pri nas pa je stotnija občin že združila nekatere funkcije svojih uprav.