Prva obletnica

Glasovi tekači smo s tekom počastili prvo obletnico ustanovitve Rekreativne ekipe Gorenjskega glasa. Še se spominjamo prvega srečanja lani, ko smo stekli svojim ciljem naproti. Spoznavali smo drug drugega in se ujeli v pravo homogeno skupino. Najprej je bilo nekaj krogov okrog Brda, na tekmovanjih smo že takoj pobirali kolajne, fond kondicije in dobrega počutja pa se je pridno polnil. Na tekmovanjih smo zastopali barve Gorenjskega glasa in smo že nepogrešljiv del gorenjske tekaške scene, poznajo pa nas tudi po Sloveniji, dobro so si nas zapomnili tudi na avstrijskem Koroškem, kjer smo množično nastopili na tradicionalnem Teku v St. Paulu, kamor se bomo odpravili tudi letos konec junija. Pretečenih je bilo nešteto kilometrov, od kratkih krosov, gorskih tekov do supermaratona. Ni bilo vedno lahko, to vemo. Dobro se še spominjam svojih zadnjih kilometrov na supermaratonu od Zagreba do Čazme, kjer sem že kar pošteno trpel. Takrat se pokaže, kako trmast si, da preziraš bolečine in stiske, in z vztrajnostjo pritečeš do cilje črte. Ni lahko, a moraš vedeti, da tudi v življenju ni vedno lahko, in če se navadiš premagovati napore, stiske in bolečine, potem tudi uspeš. Velik uspeh pa je, če se pobereš enkrat več, kot padeš.

Tekli smo v dežju, poletni pripeki, zimskemu mrazu. Nič nas ni zmotilo, števec kilometrov pa se je pridno obračal. Običajni treningi na Visokem in v Bitnjah so postali stalnica. Če je trening zasnovan prosto, potem tudi začutiš, kaj ti najbolje ustreza. Atletske steze še nismo videli, kajti pravi tekač se mora razviti v naravi, kjer se ujame s svojim počutjem in teče po svoji zapovedi. Če ne gre prav hitro, gre bolj počasi, važno je, da gre. Izkoristiti je treba svobodo teka. Niti ni toliko pomemben rezultat v številkah, temveč občutek, da nekaj zmoreš, nekaj zelo preprostega. Glavni sta volja in potrpežljivost, dve lastnosti, ki jih tekač še kako potrebuje. Tek je res posebnež med športi. Ena najbolj preprostih oblik gibanja, kjer tehnična pomagala ne koristijo kaj prida. Zaneseš se lahko le na svojo pripravljenost in voljo, da preprosto stečeš, ob tem prenašaš napore in stiske z namenom, da se okrepiš. Glavni ukaz mora priti iz glave, potem stečeš in gre. Legendarni finski tekač na dolge proge Paavo Nurmi je postavil tri stopnice do uspeha. Prva je delo, druga je delo in tretja je delo. Ni se zanašal na nič drugega. Če ubereš bližnjico na poti k uspehu, je ta pot tvegana in uspeh ni zagotovljen. Tudi pri teku ti ne preostane drugega. Kolikor vložiš, toliko tudi dobiš. Gre pa lažje, če imaš ob sebi skupino, ki te spodbuja. Rekreativna ekipa Gorenjskega glasa bo tekla še naprej. Ciljev je še veliko in skušali bomo po najboljših močeh priteči do njih.