Trpinčenje je težko dokazati

Zadnje čase pogosto slišimo za mobbing, sistematično slabo ravnanje z zaposlenimi, zlasti podrejenimi. V raziskovalni nalogi so ta pojav obdelale tri študentke Fakultete za upravo.

Kranj - Delavci v delovnem okolju pogosto postanejo žrtve tako imenovanega mobbinga. Sodelavci, predvsem nadrejeni, jih šikanirajo, nadlegujejo, žalijo, jim nalagajo ponižujoče delovne naloge ali izobčijo iz delovnega okolja. Poleg klasičnega besednega, fizičnega ali spolnega nasilja se danes uveljavljajo bolj prefinjene oblike terorja na delovnem mestu, s katerim je mogoče psihično, čustveno, socialno, informacijsko ali poslovno onemogočiti sodelavca, ugotavljajo študentke Marina Sućur, Mateja Marsič in Silvija Volarič (slednja živi v Kranju).

Prefinjene oblike pritiska

O problemu pa se skoraj ne govori, žrtve molčijo, ker niti ne vedo, kje poiskati pomoč. Študentke so anketirale zaposlene na različnih ministrstvih, na občini, v javnem zavodu in v zasebnem podjetju, kjer so bili že vsi kdaj priča trpinčenju na delovnem mestu, dve tretjini vprašanih je menilo, da so bili tudi sami žrtve psihičnega nasilja na delu. Kot najpogostejšo obliko mobbinga so anketiranci prepoznali seganje v besedo ali širjenje neresničnih govoric, sicer pa se kaže tudi v kričanju, ignoriranju, smešenju, dvomih o poslovnih odločitvah, norčevanju, redkeje v preklinjanju ali spolnem nadlegovanju. Kako ljudje reagirajo na mobbing: najpogosteje z razdražljivostjo, nižjo samozavestjo, slabo koncentracijo, posledice prenašajo na domače okolje, redkeje pa z jokom, zdravstvenimi težavami in prebavnimi motnjami. Anketiranci kot vzroke najpogosteje opredeljujejo stres, slabo vzdušje v podjetju ali med sodelavci, preobremenjenost in prevelike zahteve na delu. Anketiranci pritrjujejo, da mobbing vpliva na uspešnost organizacije.

Umikajo se v bolniško

Jasna Erman in Veronika Potočnik iz pravne službe Sveta gorenjskih sindikatov pravita, da mobbing ni nekaj novega. Z njim se prek problemov zaposlenih srečujejo že dlje časa, opazneje pa od tedaj, ko je začel veljati sedanji zakon o delovnih razmerjih, ki delodajalcem omogoča lažje odpuščanje. Mobbing se skriva v mnogih odpuščanjih iz poslovnih razlogov, kjer je prikrit in težko dokazljiv, celo če taki primeri pridejo pred sodišče, se ta ne spuščajo v poslovno politiko. »Za mobbing bi lahko šlo pri podpisih pogodb, v katere prisiljujejo delavce, da delajo za nižjo plačo, češ da gre za spremenjene pogoje. Sem sodijo grožnje z delovno knjižico in druga ustrahovanja, vsa pa je izredno težko dokazati, saj sodelavci v takih primerih ne upajo pričati v prid šikaniranemu delavcu,« pravita sodelavki pravne službe. Kaj v takih primerih storijo v sindikatih? Delavcem navadno svetujejo, kaj jim je storiti, če zaradi takih vzrokov izgubijo službo, kakšen je njihov položaj na zavodu za zaposlovanje, katere denarne pomoči lahko koristi in kako lahko kandidira za drugo službo. Največkrat jim lahko le prisluhnejo. Z dopisom delodajalca lahko opozorijo na problem, prijava inšpektorjem ali tožba pa ravno zaradi težke dokazljivosti skoraj ne pridejo v poštev. Dodajata, da so dober pokazatelj mobbinga bolniške odsotnosti, saj se delavci zaradi stisk pogosto »umaknejo« v bolezen. V nekaterih evropskih državah zakonodaja dobro ureja to problematiko, pri nas še ne. Na potrebo po zakonu so že opozorili v parlamentu, nastaja pa tudi pobuda za ustanovitev društva, ki bi pomagalo žrtvam mobbinga in sodelovalo pri zakonodajni pobudi.