Poskusni zajčki v devetletki

Letos je medvoške osnovne šole na nacionalnem otroškem parlamentu zastopala Tjaša De Reya, devetošolka iz OŠ Simona Jenka Smlednik.

Tjaša De Reya je, kot pravi, zelo vesela, da se je imela sredi marca možnost udeležiti nacionalnega otroškega parlamenta. V državnem zboru je bila prvič. »Fino je bilo sedeti v velikih in udobnih stolih, ki sem jih pred tem lahko gledala samo po televiziji. Minister Milan Zver se je rokoval z nami, naokoli je bilo ogromno fotoaparatov, bliskalo se je okoli nas. Počutil si se pomembnega. Na začetku so me dolgočasili dolgi pozdravni nagovori. Mislila sem si, a to naj bi bil otroški parlament, če pa vsi drugi govorijo več kot mi?!« je svojo izkušnjo slikovito opisala Tjaša in dodala še, da je bila kar malo razočarana, ko je minister po pozdravnem nagovoru odšel in tako ni prisluhnil njihovi razpravi in predlogom.

Kako je potekalo vaše delo na parlamentu?

»Najprej smo se razdelili v skupine po 15 učencev, vsaka se je ukvarjala z določenim področjem. Mi smo obdelali nivojski pouk in izbirne predmete. Dobro se nam je zdelo to, da se učitelj pri nivojskem pouku lahko posveti učencem, medtem ko je pri skupnem pouku več učencev in je to težje. Minus nivojskega pouka pa je ocenjevanje, ki se razlikuje od šole do šole. To bi bilo treba poenotiti. Kar se tiče izbirnih predmetov, smo se večinoma strinjali, da je prav, da so jih uvedli. A se je tudi tu pojavil problem ocenjevanja – pri nemščini je na primer poudarek zlasti na teoriji, pri športni vzgoji pa je vse odvisno od fizične aktivnosti. Pri nemščini se je treba kar precej truditi, medtem ko pri telovadbi na drugi strani hitreje dobiš dobro oceno. Beseda je nanesla tudi na uvedbo verouka v šole, a smo se nekateri uprli, saj je splošno znano, da sta cerkev in država ločeni. Nato je eden iz skupine moral predstaviti razmišljanja vsem ostalim udeležencem parlamenta, temu pa je sledila razprava.«

Se ti je morda uspelo vključiti vanjo?

»Trikrat sem prišla do besede. K sreči sem bila živo oblečena in so me prej poklicali. Ko si pritisnil na tipko, je okoli mikrofona zasvetila rdeča lučka in tako si vedel, da lahko začneš govoriti. Opozorila sem, da imamo danes preveč učbenikov in delovnih zvezkov. Starejši ljudje so mi povedali, da je bilo to včasih bolj preprosto, imeli so en zvezek, zdaj pa je vse skupaj iz leta v leto bolj zakomplicirano. Pri matematiki imamo na primer en učbenik in štiri delovne zvezke; še sreča, da jih lahko puščamo v šoli. Ko se moraš doma učiti pa ni več tako preprosto. Za slovenščino recimo moraš prenašati debel delovni zvezek, berilo, zvezek in literarno mapo.

Se ti zdi, da je devetletka preobremenila šolarje?

»Na živce mi gre to, da je vse skupaj tako zakomplicirano. Najbolj nas zmedejo vsakoletne spremembe, počutimo se kot poskusni zajčki. Moja generacija sploh ni vedela, da se nam bodo uspeh zadnje triade in vse zaključene ocene štele za vpis v srednje šole. To so uvedli šele z letošnjim šolskim letom. Ne bom rekla, da se zadnji dve leti nisem trudila, a bi se verjetno še bolj, če bi vedela, da se bo to upoštevalo.«