Radosti spomladanskih zasaditev

Besedilo: Igor Pavlič
nedelja, 15. april 2007 / 06:00

Prišel je april, mesec, ko posadimo okenske in balkonske rože. Tradicija je, da 1. maj praznujemo že z rožami na oknih, če le vreme dopušča. Če pa se prikrade kak mrzel dan, pa korita umaknemo v bolj zavetne lege. Ljubitelji rož, ki uživate v delu z njimi, ste končno dočakali tisti del leta, ko se za novo poletno sezono odločate, kaj na novo posaditi. Sonce ima že tako moč, da kar prikliče k delu na vrtu in na cvetoče gredice. To je tisti naš ponos, rezultat naših novih idej in seveda tudi dela. Vsak prizna, da so to tudi sreča, veselje in zadovoljstvo ob pogledu na cvetove, ki nas pozdravljajo vsako novo jutro in pričakajo vedno, ko se vračamo z dela. Res je tudi, da so okna, balkoni in terase, pa tudi vhodni prostori bolj privlačni, če so okrašeni z rožami. Kakršnekoli že so, so odraz našega dela. Pa tudi vsako leto so rezultat skrbno pripravljenega načrta in nege, ki jim jo posvečamo. Redno zalivanje, dognojevanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov, skrb za preprečitev morebitnih škodljivcev in tudi nasveti strokovnjakov, če vam rože ne uspevajo tako, kot ste želeli. Vrtnarji vsako leto poskrbijo za številne novosti med okenskimi rožami. Seveda težko vse preizkusimo, ampak lepo pa je, da se naučimo tudi saditi kombinacije. Saj veste, včasih so bile obvezne rdeče pelargonije ali bršljanke. Danes pa se te resda najbolj trpežne sorte kombinirajo na vse možne načine. S pokončnimi, visečimi, strukturnimi rastlinami, ki seveda morajo dati določen barvni efekt. Po evropskih deželah vsako pomlad pripravljajo testiranja novih sort: in le malo sort pride k nam. Poudarek je na obilnosti cvetenja, celoten vtis rastline, odpornost na vremenske nevšečnosti: veter, dež, močno sonce, občutljivost na škodljivce. Seveda se odloči vsak posameznik bolj glede barv: ali bo prevladovala ena, ali več barv, ali bo to pretežno rdeča, ali pa kombinacija več drobnih cvetov. Še vedno velja, da so najbolj cvetoče sorte tiste sorte rož, ki imajo enostavne enojne cvetove, tiste z dvojnimi in bolj elegantnimi pa cvetijo bolj poredko in so tudi bolj občutljive na vremenske nevšečnosti. Zadnje čase ljubitelji veliko sadijo spet begonije. Kdo jih ne pozna? Tako čudovite žive barve cvetov imajo. In zrastejo čez celo okno. Nove sorte rastejo tudi navzdol, tudi do enega metra dolg slap vam naredijo ob primerni oskrbi. Begonije današnjih sort odlikujejo hitra rast, odpornost proti plesni, torej zdrave sorte in izjemen izbor sort za bolj senčne lege. Torej ta mesec se odločite za nove zasaditve oken in balkonov. Dober izbor vas bo razveseljeval tja do 1. novembra.

April je tudi mesec, ko posadimo skoraj vso zelenjavo. Ne glede na to, ali je kakšen dan pretopel, pa drugi prehladen, narava ima svoj koledar in semena kalijo, ne glede na vsakdanje temperature. Pri izboru semen je treba paziti na lastnosti rastline, ki jih je vedno treba prebrati. Za solato: ali bolje kali v bolj mrzlih dneh, ali zraste šele, ko so temperature višje; kdaj se presaja, saj imamo prav solat in raznih radičev že toliko sort, da je navodila treba upoštevati, če želimo imeti želen pridelek. Upoštevati je treba, ali imajo rastline rade presajanje ali bolje rastejo na istem mestu. Zato sploh pri zelenjavi upoštevajte sortne lastnosti. Večino sadik vrtnin že lahko presadimo iz rastlinjakov na prosto. Sploh zgodnjo sorto. Posejemo vse: korenje, peteršilj, blitvo, redkvice, grah. Tudi česen in čebulo posadimo čimprej. Po deževnih dnevih, ko semena že vzkalijo, jih je dobro okopati, da zrak pride do majhnih korenin in pospeši rast. Aprila posadimo tudi krompir, vsaj kakšno gredico kifelčarja si privoščimo. V toplo gredo pa posejemo ali prepikiramo sadike kumar, paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk, če jih vzgajamo sami. Priporočljivo je sajenje v šotne lončke, lažje se bo korenin oprijela zemlja in manj šoka bo za rastlino ob presajanju. Rastlinjake in tunele je ob toplih urah dneva dobro zračiti in ob suhih dnevih zalivati.

Pa še en nasvet: aprila je tudi že trata lepo zelena. Zelenica, lepo pokošena, skrbno negovana in brez plevelov, je tudi prava paša za oči. Trava, ne boste verjeli, spada med zahtevne rastline, čeprav vsak reče: ja, če rože ne bodo rastle, bo pa trava. Ni res: na marsikaterem delu vrta raste ogromno sort rož, trava pa komajda, saj zahteva ogromno dela in pozornosti. Letos smo jo že pograbili, nekateri so jo tudi že pokosili in pognojili. Ker je bila marca suša, tudi zlepa ni ozelenela. Če je ne zalijemo pravočasno, korenine lahko odmrejo in treba jo je na novo posejati. Ampak ne kar takoj, šele po 15. maju, ker seme ne prenaša nizkih temperatur. Tam, kjer jo bomo na novo sejali, staro rušo popolnoma odstranimo, podlago prerahljamo, izravnamo, pognojimo in dosejemo seme trav. Povaljamo, da se seme sprime s podlago, zalijemo, svetujem pa tudi, da jo pokrijete z vrteksom, dokler ne ozeleni, ker ptice rade pojedo semena. Na senčnih mestih se pojavlja tudi mah, ki ga je zelo težko zatirati, in biti moramo dosledni pri odpravi. Vsako leto je treba travo gnojiti in škropiti proti plevelom. Kajne, kdo bi si mislil, koliko dela je, da je trava lepa. Je pa užitek poleti bos stopiti nanjo kot na pravo preprogo.