Zvezde plešejo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 13. april 2007 / 06:00

Standardne in latinskoameriške plese običajno uvrščamo pod šport in obravnavamo kot del telesne kulture. A razmah tega žlahtnega početja pri nas v zadnjem času priča o tem, da gre tudi za dvig splošne plesne kulture med našim ljudstvom.

Ko naše ljudstvo ob nedeljah zvečer gleda kultno oddajo Spet doma, se na lastne oči prepriča, kako nekatere zvezde plešejo. Tisti, ki smo v soboto, 31. marca, zvečer, v velikem številu zasedli športno dvorano Planina v Kranju in si v živo ogledali državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, smo videli, kako plešejo naši najboljši plesalci. Super! A ob ogledovanju teh vrhuncev se človeku samo od sebe postavi tudi vprašanje: kaj pa naše ljudstvo, ali kaj pleše in kako? Saj veste, kako, »tako tako«, o tem se lahko vsak sam prepriča na raznih veselicah in drugih prireditvah, javnih in zasebnih …

A zdi se, da se tudi v plesni »bazi« dogajajo premiki. Eden od številnih dokazov za to sem navsezadnje tudi pisec teh vrstic. Naneslo je namreč, da sem – dotlej zakrknjeni neplesalec – začel že pred leti v dobri družbi hoditi v plesne tečaje, ki jih ob koncu tedna v večnamenskem prostoru Osnovne šole Žiri po posredovanju Sreča Gabra prireja Studio Ritem iz Kranja, vodi pa neutrudni in šarmantni Anže Dobrajc. Kar lepo število nas je, od pionirjev do veteranov, in vsako leto se nam pridruži nekaj novih.

Studio Ritem je organiziral tudi omenjeno državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, vodja tekmovanja pa je bil naš učitelj, ki nas je povabil na ogled. Ko so se prikazali tekmovalci, me ni presenetilo, da so bili oblečeni, kakor se za te temperamentne plese spodobi. Čudno se mi je zdelo to, da so bili skoraj vsi »dimljeni«, kot da po rodu ne bi bili iz teh krajev. A kmalu se mi je posvetilo, da so si vrli Slovenci pomagali z ustreznim mejkapom in najbrž tudi z naravnim in umetnim sončenjem – da bi bila tudi njihova polt čimbolj takšna, kot jo imajo plesalke in plesalci, ki v času znamenitega karnevala plešejo sambo na ulicah Rio de Janeira.

Kmalu je sledilo še eno presenečenje. Preberite si imena zmagovalnih šestih parov v članski konkurenci in sami ga boste prepoznali: Matej Krajcer in Iwona Golczak, Zoran Plohl in Tatsiana Lahvinovich, Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj, Miša Cigoj in Alexandra Malai, Miha Vodičar in Nadiya Bichkova, Matic Rodica in Kateryna Strelnikova. Kaj vidimo? Da so vsi plesalci Slovenci, od plesalk pa le ena. Drugih pet si je imena sicer priredilo za zahodno rabo, vendar je jasno, da so po rodu naše daljne sestrične s slovanskega vzhoda …

Ja, je že tako, da nam tik pod vrhom zmanjka plesalk. Spodaj pa je položaj ravno obraten, tako v žirovskem tečaju kot sicer je med deklicami kar nekaj nadarjenih plesalk, ki pa ne najdejo plesalca za par, fant(k)ov manjka. Kakorkoli že: plesna kultura našega ljudstva je v vzponu, zvezde, ki plešejo in so medijsko najbolj opazne, so le njen vrhunec. »Ples je zanesljivo najvišji izraz kulture gibanja in družabnih navad,« so zapisali na spletni strani Studia Ritem, skupaj z vabilom, da se jim/nam v tem početju pridružite.