Wikipedija in Slovenci

Besedilo: Miran Hladnik
Kategorija: GG Plus / petek, 13. april 2007 / 06:00

Ali veste, kaj je "distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja"? No, po domače, v googlovskem žargonu, se temu izjemnemu spletnemu fenomenu reče Wikipedija ...

Vse se spreminja in spreminja se tako zelo močno, da nimamo več za šaljivca tistega, ki se osmeli na novo šteti čas: namesto pred našim štetjem (pr. n. š.) pravi pr. G. in namesto A. D. (Anno Domini) pravi po G., kar ne pomeni pred našim Gospodom in po njem, ampak 'pred Googlom' in 'po Googlu'. Govori se o menjavi družbene paradigme, to je nečem podobnem kot prehod iz nomadstva v poljedelsko družbo ali iz ustne v knjižno kulturo. V tako spreminjavih časih se maje celo konstanta, znana pod imenom slovenski nacionalni značaj. Če povprašamo tujega poznavalca slovenskih čudi, kaj je tisto, kar najbolj znači podalpske Slovane, bo brž postregel s slovenskim pregovorom Naj sosedu koza crkne (za premožnejše regije prilagojen v Naj sosedu krava crkne) in tako izpostavil privoščljivost kot našo prepoznavno značajsko specifiko. Internetna revolucija, ki jo simbolizira iskalnik Google, briše zloglasno slovensko vsakdanjo skrb za sosedovo živino iz zavesti in jo obeta nadomestiti s plemenitejšimi interesi. Reč, ki se dogaja Slovencem v googlovskih časih, se modro imenuje "distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja", bolje pa jo poznamo pod popularnim imenom Wikipedija.

Na Wikipedijo nas naplavi sprehajanje po Najdisiju, Googlu, Matkurji ali kakšnem drugem iskalniku. Vedno pogosteje se na prvem mestu med zadetki znajdejo gesla iz Wikipedije, še lani praviloma v angleščini, zdaj že v slovenščini. Wikipedija (po slovensko se naglaša enako kot enciklopedija – na drugem i, pod angleškim ali hrvaškim vplivom pa pogosto slišimo tudi wikipedija – z naglasom na e) je spletna enciklopedija, globalni projekt, ki teče od leta 2001 (slovenska od leta 2002) in ga s podporo neprofitne fundacije ustvarjajo prostovoljci s celega sveta. O izvoru imena je več razlag: Wiki je osebno ime maorskih žensk na Novi Zelandiji, v havajščini wikiwiki pomeni 'res hitro', poimenuje pa tudi računalniški program, ki teče na strežnikih in omogoča računalniškim laikom neposredno urejanje spletnih informacij in gradnjo spletnih zbirk. Ob taki nejasnosti izvora imena ni nobenega razloga, da Slovenci ne bi Wikipedije pretvorili v Vikepedijo, pa kaj ko se nam zdi črka W neprimerno imenitnejša od V-ja in besedo v podomačeni obliki najdemo zapisano le redko.

Za poseganje v Wikipedijo se v principu ni treba niti prijaviti, vanjo lahko prispeva kdor koli, kar je ob skrbi, ki jo sicer posvečamo varnosti na internetu in komplicirani zaščiti podatkov, videti skrajno neodgovorno in obsojeno na neuspeh. Čeprav je zaradi svoje odprte narave dovzetna za napake, diletantizem in vandalizem, ji zlagoma uspeva informacije oblikovati kompetentno in trajno. Wikipedija izrablja specifiko interneta bolj kot druga početja in za razliko od konkurenčne, čeprav nekaj desetkrat manj obsežne Enciklopedije Britanike, samo na internetu tudi obstaja. Spričo njene količinske in kvalitetne rasti so potihnili nergavi očitki, da se z Britaniko pač ne more primerjati; hočeš nočeš je po njenem zgledu Britanika morala presedlati s papirja na zaslon, kjer pa ji finančno ne kaže najbolje.

Wikipediji zagotavljajo uspeh nepristranskost, vljudnost in potrpežljivost piscev, najbolj nenavadno pa se zdi njeno opogumljanje k svobodni interpretaciji (in celo smiselni kršitvi) postavljenih pravil. S stalno modifikacijo lastnih principov Wikipedija ohranja potrebno prožnost in vitalnost. Za Wikipedijo ne stoji nobena državna inštitucija, ampak po pionirsko gradi na samoiniciativnosti piscev. Kjer ni ekskluzivne avtoritete, tudi ni ene same, ekskluzivne resnice, zato gesla vključujejo različne perspektive na pojav. Avtoriteta hromi kreativnost in omejuje svobodo, ki sta osnovni gesli wiki-univerzuma, zato wiki-skupnost kroti avtorski ego in v kali zatira morebitno avtorsko samovoljo. Pojav Wikipedije nas je prisilil v ponovno premišljanje o konceptu naše civilizacije in pri tem se je izkazala za neposredno dedinjo temeljnih zakonitosti zahodnega družbenega sistema, ki jo od francoske revolucije dalje značijo gesla svoboda, enakost in bratstvo. Wikipedijo opisujejo z izrazi "pametni kaos", "decentralizirana eksistenca", "množični um", "sodelovalna ekonomija" ipd. Wikipedijska proizvodnja informacij je alternativa tako državni kot tržni regulaciji informacij in je neskončno različna od ideala prosvetljenega absolutizma, ki trenutno skuša obvladovati slovensko duhovno klimo.

Wikipedija daje težo skupnosti, pač s stališča, da je skupnost najboljše varovalo pred agresivnimi ali zlonamernimi posamezniki. Čeprav so njeno jedro majhne skupine zavzetih piscev z osebnim stilom in odgovornostjo, ji kritiki očitajo, da s poudarjanjem anonimnega kolektivizma ogroža individualizem zahodne civilizacije, in govorijo o njenem levičarskem fanatizmu in celo o digitalnem maoizmu. Množica je seveda ambivalenten pojem. Salomonsko razrešujemo njegovo dvoumnost s preimenovanjem: taki množici, ki jo opredeljujejo demokratična pravila, damo ime skupnost (občina, občestvo, ljudstvo), tisto, ki jo značita nasilje, manipulacija in centralizem, pa iz spomina na vse sovjetsko poimenujemo kolektiv.

Wikipedija je s petdeset milijoni obiska na dan med najbolj obleganimi spletišči in daleč presega uporabnost konkurenčnih enciklopedičnih podjetij na papirju. Ker pišejo članke ljudje, ki sami niso v vrhu ekspertne hierarhije, njihovih izdelkov ne bremeni status uradne dokončnosti in nedotakljivosti in so zato lahko hitreje predmet kritične presoje in dopolnjevanja. Zaradi nenehne kontrole in modifikacij gesla nikoli niso zares dokončana, kar vzbuja občutek, da je svet, kakor ga predstavlja Wikipedija, manj pregleden in manj obvladljiv, vendar je ravno zato wikipedijska refleksija sveta vernejša od tiste, ki jo ponujajo drugi mediji. Vsak članek v Wikipediji ima svojo pogovorno stran, kjer pisci diskutirajo o dilemah in pilijo verzijo, ki bo sprejemljiva za vse, in ima stran s kronologijo vseh vnesenih sprememb. Ta kontekst razkriva genezo člankov, pomaga razumeti, kako je prišlo do redakcijskih odločitev, je zgled demokratičnih postopkov pri iskanju rešitev in varovalka v primeru zlonamernih posegov.

Wikipedijo najdemo trenutno v blizu dvesto jezikih. Z izkazanim interesom za jezikovno raznolikost je pomembno sredstvo za ohranjanje in razvijanje jezikov. Jezik je izraz specifičnega pogleda na svet. Več kot ima človeštvo takih pogledov, večja je njegova sposobnost prilagajanja in večja sposobnost preživetja. Wikipedija vsebuje približno štiri milijone geselskih člankov, od tega je milijon in pol ali 30 odstotkov v angleščini, sledijo nemščina, francoščina in poljščina. Slovenščina se z okrog 46.000 članki uvršča na sedemindvajseto mesto.

V družbi, kjer ima vsaka reč svojo ceno, je zastonjkarsko delo za Wikipedijo prijetna alternativa. Ob praksi, da je glavnina prispevkov objavljena pod šiframi, za katerimi ni vedno mogoče odkriti avtorjevega pravega imena, umanjka celo simbolni kapital v obliki družbenega ugleda in vpliva, ki sicer pritiče avtorjem. Navdušenje, strastnost, zavzetost, gorečnost, predanost in voluntarizem prevevajo ljudi, ki jih je pritegnilo sodelovanje v Wikipediji. Opaja jih spoznanje, da so udeleženi pri nečem novem in da so pionirji alternativnega modela kulture. Tradicionalnim kulturnim pesimistom gre wikipedijska vera v rešljivost človeških težav na živce, ker diskvalificira njihovo nenehno tarnanje o krizi in nesposobnost soglasnega urejanja odnosov. Nevarnosti, ki prežijo na Wikipedijo, niso nič drugačne od tistih, ki pretijo celi naši kulturi, v prvi vrsti zloraba medija s strani ideološko zaslepljenih posameznikov. Številčnejša ko je wiki-srenja, hitreje izloči ali ublaži posamične blodne informacije.

Wikipedija prinaša zelo neslovenske izkušnje: voluntarizem, kooperativnost, manko centralnega arbitra in avtoritete, zaupanje v dobronamernost in pošteno rabo, optimizem, potrpežljivo odpravljanje vandalizma, zavest o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja. Ni večno veljavnih resnic, ki bi se jih dalo obvladati v katekizemski maniri vprašanj in enoumnih odgovorov. Vsaka generacija ima pravico in nalogo, da svet popiše po svoje, tako da bo ustrezal aktualni kulturni paradigmi. Zato ni treba čakati z objavljanjem do trenutka, ko bodo gesla "dozorela". Wikipedija nas uči, da je morda bolj kot nedosegljivi ideal stoodstotno zanesljivih informacij iz delavnic odmaknjenih ekspertov pomemben angažma slehernikovih ustvarjalnih energij in njegova volja do participacije pri enciklopedični odslikavi sveta. Ne gre samo za vednost in znanje, pomembnejše je prizadevanje za sožitje, za kvaliteto življenja ali, če se izrazimo malo sentimentalno, za našo srečo.

Wikipedije, ki je v bistvu strašno občutljiv in ranljiv sistem, ne bi bilo brez prepričanja, da je človek po naravi dober. Dejstvo, da Wikipedija živi, raste in se uspešno izpopolnjuje že sedmo leto, je spričevalo zaupljivosti družbe in s tem dokument visoke stopnje blaginje in kulture. Še posebej razveseljivo je, da to spričevalo zadeva tudi tradicionalno sumničave Slovence, med katerimi prebiva Wikipedija že skoraj šest let.