Zoisova naj ostane nadarjenim

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. april 2007 / 06:00

Do prihodnjega šolskega leta naj bi sprejeli spremenjeni zakon o štipendiranju, v katerem bi za pridobitev Zoisove štipendije vključili tudi socialna merila.

Novosti so tudi pri merilih za pridobitev Zoisove štipendije. Ohranja se učni oziroma študijski uspeh, uvaja se še pozitivno mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, za študente pa uvrstitev med najboljših nekaj odstotkov študentov v svoji generaciji. Ne glede na uspeh se uvaja novo merilo za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, ki jih morajo izkazovati vsaki dve leti. Zoisova štipendija se bo povečala za dijake in študente, ki so vrh vsega še socialno šibkejši. Pripadal jim bo tudi dodatek glede na dohodek na družinskega člana, ki ga sedaj ni. Preden je vlada oblikovala tak predlog in začela postopek za spremembo zakona, je bilo v javnosti kar nekaj polemike o tem, naj Zoisovo štipendijo pustijo nadarjenim dijakom in študentom ne glede na njihov socialni položaj.

Podobno o novosti razmišlja tudi Zoisova štipendistka Sonja Vidic, ki štipendijo prejema vse od prvega letnika gimnazije, sedaj pa je študentka petega letnika medicine. Njene generacije Zoisovih štipendistov novost ne bo več prizadela, kljub temu pa ob njej ne ostaja neprizadeta. »Žal mi je, če se bo sedanji sistem štipendiranja za nadarjene res spremenil. Prav bi bilo, če bi Zoisova štipendija ostala takšna, kot je sedaj, namenjena nadarjenim, ne glede na njihovo socialno stanje. Saj imamo republiške štipendije, kjer veljajo cenzusi, ki upoštevajo socialni položaj dijakove ali študentove družine,« deli študentka mišljenje mnogih sedanjih Zoisovih štipendistov. Zoisova štipendista sta v njeni družini še mlajša sestra in brat, drugi brat pa je kot študent strojništva prejemnik kadrovske štipendije.

Zoisove štipendije se podeljujejo že od leta 1986 z namenom dvigovanja izobrazbene ravni najsposobnejšega dela mladih. Dijaki in vajenci ter študentje zanje ne morejo kandidirati sami, pač pa jih na razpise predlagajo predstojniki šol, ki jih nadarjeni obiskujejo. Merila za pridobitev Zoisove štipendije so bila doslej visoke intelektualne sposobnosti, umetniška nadarjenost, javno priznan uspeh ali izjemni dosežek (denimo zlata priznanja ali najvišja mesta na državnih tekmovanjih), sicer pa so morali biti odličnjaki ali prav dobri, študentje pa imeti najmanj povprečno oceno 8.

Na Gorenjskem sta v tem šolskem letu med 4639 prejemniki štipendij 1302 Zoisova štipendista, torej dobrih 28 odstotkov, od tega 569 dijakov in 733 študentov.