Na Jezerskem potrebujemo kompas

Rok Teul, 26-letni absolvent politologije, aktiven v več jezerskih društvih, ki trenutno dela v Regionalni razvojni agenciji, je bil za občinskega svetnika izbran z drugim največjim številom glasov.

Kaj vas je tako mladega motiviralo, da ste se na volitvah potegovali za mesto občinskega svetnika?

»Vodila me je želja po tem, da se aktivno vključim v razvoj jezerske občine in da izkušnje, ki sem jih pridobil pri delu v Regionalni razvojni agenciji, uporabim tudi v domačem kraju. Na Jezerskem je treba pospešiti razvoj turizma. Če ne bomo poskrbeli za razvojni premik, bodo težave že z osnovnimi javnimi storitvami, kaj šele, da bi mladi ostajali na Jezerskem. Že sedaj je trend, da se vse odseljuje. To mi je predstavljalo izziv, da skušam tudi sam prispevati, da se v kraju kaj premakne.«

Imate glede na število glasov, prejetih na volitvah, občutek, da ljudje zaupajo mladim?

»Ne še. Bolj gre za to, da me Jezerjani me dobro poznajo, ker sem precej aktiven. Izvolitev pa vidim tudi kot priložnost in odgovornost, da se dokažem. Mislim, da so Jezerjani zelo preudarno volili. Če hočemo pospešiti razvoj, je nujno, da se generacije povežemo.«

Kje na Jezerskem vidite največje probleme, oziroma največji izziv zase?

»Problem je v pomanjkanju podjetniške klime. Če pogledamo le turizem, pride na Jezersko letno od 70 do 100 tisoč ljudi, vendar se zdi, kot da bi se belega kruha branili in nočemo ugrizniti v turizem, čeprav imamo za to vse naravne danosti. Želim si, da bi se vse več ljudi odločalo za delo doma, za podjetništvo, pa naj bo to turizem, kmetijstvo ali gozdarstvo in dejavnosti, povezane s tem. Ob tem naj še dodam, naj se mladi ne bojijo lotiti podjetniške dejavnosti na Jezerskem, saj je tu dovolj potencialov za razvoj. Drugi problem, ali bolje pomanjkljivost, pa je dejstvo, da Jezerjani na splošno ne vemo, kam plovemo. Eni ne bi nič spremenili, je pa nujno, da se v občinskem svetu dogovorimo, katere so razvojne prioritete ali kam bo občina v prihodnje vlagala denar. Rekel bi, da trenutno niti en svetnik ne zna povedati skupnih petih prioritet Jezerskega. Smo brez kompasa in to je treba spremeniti. Ogromno je bilo doslej narejenega na področju javne infrastrukture, pogrešam pa razvojni del.«

Pa bi vi znali našteti pet prioritet?

»Pet ne, tri pa zagotovo: razvoj turizma (hotelskega in turizma na podeželju), gozdarstvo in lesarstvo ter ustanovitev regijskega parka Kamniško-savinjske Alpe, kar vidim kot veliko priložnost in izziv. V te smeri bi se morali na Jezerskem odločati. Če bi sedli skupaj in pripravili projekte, bi znali k nam pripeljati tudi evropski denar. Vendar pa se moramo na projekte dobro pripraviti, sicer te razpisni roki in hitro odvijanje trga pohodita.«

Ali imate na Jezerskem dovolj lastnih človeških virov za to, ali bi potrebovali pomoč?

»Na Jezerskem imamo sicer precej sposobnih ljudi, vendar jih še med seboj ne znamo povezati, zagotovo pa Jezerjani poznamo več kot dovolj ljudi drugje, ki bi nam bili pripravljeni pomagati. Velika škoda je, ker se ne uporabi vseh jezerskih potencialov.«

Kako gledate na to, da na Jezersko prihajajo novi lastniki hotelov? Kakšna so pričakovanja?

»Končno. Pozitivno je, da so novi lastniki proaktivni in želijo dobiti dodatne goste, želijo tržiti in prodajati Jezersko. Dosedanji tega niso želeli do take mere, niso imeli strategije. Že en sam dobro delujoč hotel lahko dvigne celotno Jezersko in pripomore, da se bo okrepil tudi turizem na kmetijah, da bo kaka športna agencija še kaj ponujala na Jezerskem, da bodo agencije, ki vozijo tuje turiste, spet začele ustavljati na Jezerskem, da bo naš kraj spet ena od točk na turističnem zemljevidu. Imam velika pričakovanja, s hotelirji pa se tudi že dogovarjamo o skupnem trženju. Pomanjkljivost vidim še v premajhnem delovanju TIC-a, ki je še premalo razvojno naravnan in samo neka info točka, ima pa še veliko rezerve.«

Kako kot povsem nov občinski svetnik spoznavate delo občine in kaj bi v sedanjem načinu dela spremenili?

»Poznati delo občinskega sveta je zanimiva izkušnja. Že prej smo omenjali, da o delu občine in sveta so občani premalo informirani in to želimo spremeniti. Premalo se tudi vključuje v delo občine svetnike in druge občane, ki so na določenih pozicijah, potenciali niso izkoriščeni. Pogrešam pa tudi neko strategijo delovanja, saj se je treba zavedati, da se mora občina začeti veliko bolj podjetniško obnašati, saj bo v naslednjih letih dobila precej manj sredstev od države kot sedaj.«