Ljudsko izročilo v vrtcih
"Že najmlajši otroci zelo lepo sprejmejo slovensko ljudsko pesem in stare otroške izštevanke," pravi Marija Justin. Da je glasba doma v kranjskih vrtcih, pa dokazuje ugledno priznanje Frana Gerbiča Zdravki Klančnik.
Kranj - »Želimo, da otroci spoznajo domači kraj in ljudske običaje iz našega okolja, ki so povezani s posameznimi meseci, letnimi časi in praznovanji. Otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembna za lokalno skupnost, na primer reko ali goro v bližini, muzej, arheološke izkopanine in se postopoma seznanja tudi s širšo družbo in kulturo. V letošnjem šolskem letu smo v projektu Slovensko ljudsko izročilo dali še poseben poudarek kulturi. Pomembno je, da bogato kulturno izročilo otrokom približamo na njim dostopen in njihovi starosti primeren način; skozi slovenske pripovedi, otroške igre, pesmi in plese iz zapuščin naših babic. Otrokom želimo ustvariti primerno kulturno ozračje in duhovni prostor, v katerem si krepijo svojo nacionalno identiteto. V veliko pomoč nam je bila pri tem Dušica Kunaver, ki nam je svetovala pri oživljanju različnih običajev,« je povedala Marija Justin, ena od pedagoških vodij v Javnem zavodu Kranjski vrtci.
To v praksi pomeni, da v enotah Kranjskih vrtcev, pogosto v sodelovanju s starši in starimi starši, otroci zbirajo stare predmete, pečejo potico in kruh, izdelujejo dražgoške kruhke, gredo na obisk v Gorenjski muzej, v najmlajših oddelkih pa pojejo in rajajo ob otroških ljudskih pesmih in izštevankah. »Včasih je dovolj minutka, da se zberejo vsi otroci in vzgojiteljice v eni od naših enot in zapojejo kakšno ljudsko,« je povedala Justinova in dodala, da je kar nekaj vrtcev že obiskal ljudski godec. Na Gregorjevo so otroci in njihovi starši v vodo spustili lučke. »Vse te številne dejavnosti analiziramo na t.i. koordinaciji, ki jo sestavljajo po en/a predstavnik/ca iz vsakega vrtca. Ob koncu leta bomo najbolj uspele dejavnosti zbrali v publikaciji, ki bo na voljo vsem strokovnim delavkam in delavcem, saj želimo, da te vsebine postanejo stalnica v naših vrtcih,« je povedala Justinova.
Priznanje Frana Gerbiča Zdravki Klančnik
Zdravka Klančnik je po poklicu vzgojiteljica predšolskih otrok. V kranjskih vrtcih je zaposlena od leta 1976. »Leta 1986 smo skupaj z malčki za Televizijo Slovenija posneli glasbeno pravljico Fižolček, ogelček in slamica,« se spominja Klančnikova, ki je leta 1992 začela delati kot strokovna delavka na področju glasbene vzgoje v Kranjskih vrtcih. »Ljubezen do glasbe, ki me spremlja vseskozi, prenašam na otroke in na odrasle. Otrokom glasbo približam skozi igro, na vesel način. Igramo se z ritmom, zvokom, spoznavamo glasbila in se gibamo,« je povedala Klančnikova. Njen prvi »delovni« pristan je vrtec Čebelica, kot strokovna delavka za glasbeno vzgojo pa sodeluje prav z vsemi kranjskimi vrtci. V enoti Čebelica vodi otroški pevski zbor, v katerega so vključeni vsi otroci, ki obiskujejo ta vrtec. S svojo energijo in temperamentom pritegne celo eno leto stare malčke! Z dvema oddelkoma ima Orffove delavnice, vsako leto pripravi kakšno glasbeno pravljico.
»V letošnjem šolskem letu je moja naloga tudi ta, da za vzgojiteljice pripravim glasbeno delavnico Slovensko ljudsko izročilo skozi glasbeno ustvarjanje. Že pred leti pa sem svoje izkušnje začela prenašati na sodelavke, na primer na delavnicah ustvarjanja zvokov, glasbe v vrtcu, igranja na glasbila ...,« je povedala Zdravka Klančnik, ki je vrsto let vodila vokalno-inštrumentalno skupino Bobenček, ki so jo sestavljale vzgojiteljice Kranjskih vrtcev. Še danes je nepogrešljiva pri organiziranju prireditev. Na Kulturnih dnevnih slovenskih vrtcev je bila skupina s strani strokovnjakov pohvaljena za dobro vokalno izvedbo, sproščen odnos do skupnega muziciranja ter ustvarjalnost.
Za dosedanje delo je Zdravka Klančnik prejela številna priznanja, med drugim tudi priznanje, na katerem piše: »Slovensko društvo Carla Orffa podeljuje priznanje skupini »Kranjske čebelice« z mentorico Zdravko Klančnik za uspešno sodelovanje na X. državnem srečanju Orffovih skupin (Gimnazija Celje, 21. maja 2005).« Klančnikova je bila v šolskem letu 2004/05 mentorica študentom prvega letnika Akademije za glasbo, Oddelka za glasbeno pedagogiko, pri njihovih hospitacijah v vrtcu. Ustvarila je tudi nekaj svojih pesmi, nekatere med njimi so se obdržale do danes; na primer Snežene kepe in Mavrična ribica. Sodelovala je tudi pri nastanku himne ob obletnici Kranjskih vrtcev. V sredo, 28. marca, je prejela ugledno priznanje Frana Gerbiča za leto 2007, ki ga podeljuje Zveza glasbenih šol Slovenije. »Zares sem počaščena,« je povedala nagrajenka, ki jo skozi življenje vodi moto: »Delaj tako, da bo za tabo ostala kakšna sled.«