Imeli smo le gole roke in voljo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / / 05:00

S pestrim kulturnim programom so pred mesecem na Sovodnju obeležili 35-letnico ustanovitve Turističnega društva Sovodenj.

Sovodenj – »Turistično društvo smo ustanovili februarja 1972 z namenom spodbujanja razvoja turizma in turističnih kmetij na območju Sovodnja. Ob pogledu nazaj vidimo, da vloženi čas ni bil zaman,« je ob praznovanju ustanovitve povedal sedanji predsednik Edo Podobnik. Vsa leta so skrbeli za ohranjanje domačih plesov, običajev, petja, daleč naokoli so širili dober glas o vaseh in območju s sovodenjskega konca. Tudi zato so lahko tokrat praznovali tudi jubileje Folklorne skupine Sovodenj (25 let ustanovitve), kvartet Krehovci in turistični podmladek, ki deluje v sklopu sovodenjske šole (10 let ustanovitve), najmlajše pa so pevke Grabljice, ki so praznovale peto leto delovanja. Za uspešno delo pri razvoju turizma je TD Sovodenj ob tej priložnosti dobilo priznanje Gorenjske turistične zveze. Ob visokem jubileju Turističnega društva Sovodenj smo se želeli spomniti prvih korakov društva. K pogovoru smo pritegnili prvega predsednika Aleksandra Eržena.

Kateri Sovodenjčani in s kakšnim namenom so pred 35 leti stopili skupaj in ustanovili društvo? Kdo je dal pobudo?

»Pobudo je dal Franc Bevk, njemu pa so ustanovitev svetovali v Škofji Loki. Kar hitro smo se na Sovodnju domenili. Spominjam se, da sem bil takrat le jaz v odboru društva iz vrst delavcev, vsi ostali pa so se ukvarjali s kmetijstvom. Nihče si ni upal prevzeti odgovornosti ustanovnega predsednika, nato pa so me le prepričali. Čeprav je bilo sprva dogovorjeno, da bom predsednik zgolj kako leto ali dve, sem nato predsedoval kar dva mandata, za menoj pa je društvo prevzel Janez Treven, ki je bil na začetku tajnik. Za Trevnom sta bila predsednika še Viktor Kavčič in sedaj Edo Podobnik.«

Turizem ne takrat ne danes na Sovodnju ni bil prav posebno razvit. Zakaj ste se ga lotili vi?

»Želeli smo organizirati veselico. Eni na Ermanovcu, drugi v Novi Oselici. V slednji je bila že leto prej veselica, ki jo je organizirala kmetijska zadruga. Mi smo imeli že kupljeno zemljišče na Ermanovcu, kjer bi morali imeti veselico. Navsezadnje smo se odločili za Novo Oselico. Spominjam se, da po ustanovitvi nismo nič imeli, le gole roke in voljo. Težave smo imeli že s postavljanjem odra, saj nismo imeli niti desk, mize in klopi smo si redno sposojali od gasilcev.«

Ali je organizacija veselice dosegla svoj namen?

»Veselico organiziramo zato, da se v kraju nekaj dogaja, da ni pusto. Danes naše turistično društvo in tudi gasilci organizirajo svojo prireditev, kjer se srečamo vsi s Sovodnja, poleg pa pride še veliko obiskovalcev. Na začetku smo organizirali prireditev Praznik koscev kot pokošnjico, torej po zaključku košnje na kmetiji. Takrat so gospodinje na velikih kmetijah pripravile boljša kosila in zabavo. Mi smo speljali na enem mestu za vse in pripravili še tekmovanje. Vedno smo prikazali tudi kako drugo kmečko opravilo, tudi etnografsko predstavitev. Kasneje smo organizirali še Srečanje Janezov, vendar sta prireditvi zadnji dve leti združeni.«

Kakšna turistična ponudba je bila ob ustanovitvi društva na Sovodnju?

»Veliko je ni bilo. Nobene prireditve in nobene turistične kmetije. Za dogajanje v kraju sta skrbela le kulturno in gasilsko društvo.«

Vas je bilo na začetku veliko?

»Čez sto članov nas je bilo, najprej so bili vsi zelo aktivni, potem pa so se nekateri naveličali. Vedno pa je aktivno deloval odbor, to je od 10 do 12 članov.«

Kako ste dopolnjevali ponudbo, kako ste spodbujali sokrajane, da so se začeli ukvarjati s turizmom?

»Bili smo zelo agilni, saj jih je veliko videlo priložnost v turizmu. Na območju Sovodnja je delovalo več turističnih kmetij, danes pa imamo samo eno Pr' Žunarju v Stari Oselici, ki ima doma tudi mesarijo. Kaj bi lahko naredili? Več mladih se mora vključiti v delo s turizmom, še večjo priložnost pa vidim v ureditvi Rapalske meje za turistične namene.«

Je dovolj zanimanja za delo v turizmu med mladimi?

»V šoli jih navdušujejo za delo v turizmu, vendar ko odidejo v druge šole, v drug kraj ponavadi motiv izgine. Moram pa reči, da je v zadnjem času zelo veliko mladih v društvu.«

Ali Vi še sodelujete pri delu društva?

»Seveda, nisem pa več v odboru. Dokler bom lahko pomagal, bom zraven.«