Storitvena dejavnost

Domači avtorji so pisali o trgovinah, gostilnah, pošti in zdravstvu.

Sedem desetletij nazaj so od hiše do hiše hodili krošnjarji. S seboj so nosili lesen zabojček, napolnjen z raznimi drobnarijami: za ata britev in čopič, za mamo sukanec, gumbe in šivanke ... Do druge vojne je delovalo kar osem trgovin: »Pr' Košanc«, »Pr' Kalari«, »Pr' Lesjak«, »Na Opalt«, »Pr' Jakap«, »Pr' Drenik«, »Pr' Tadebel Franc« in »Pr' Malk«. Kmalu po letu 1930 je eden od trgovcev že lahko kupil svoj tovorni avto za prevoz blaga. Med drugo vojno je večina trgovin zaprla vrata. Po vojni se je pojavila Naproza (Nabavno prodajna zadruga). V njej je bilo mogoče dobiti živilske artikle, tekstil, galanterijo, gradbeni material, gnojila, krmila pa petrolej. Odkupovala je tudi kmetijske pridelke, gozdne sadeže in zdravilna zelišča. Leta 1968 je trgovsko podjetje ABC Loka zgradilo samopostrežno trgovino z bifejem. Danes je lastnik Mercator. Zadružna trgovina se je usmerila v trgovanje s kmetijskimi potrebščinami, ena od zasebnih ponuja gradbeni material, druga pa živila, krmila, galanterijo, plin ...

Tudi gostiln so imeli polno. Najstarejša je bila v Podjelovem Brdu "Pr' Jeram". "V Koreninah" so jo imeli za časa življenja kiparske rodbine Zajec. Bili sta tudi "Pr' Lesjak" v Lanišah in "Pr' Kovač na Žag" v Stari Oselici. Po prvi vojni so imeli gostilno in trgovino v Podjelovem Brdu "Pr' Podčrtari". "Pr' Jakap" v Novi Oslici je poslovala od 1892 do 1932. Imeli so še trafiko za prodajo tobaka. "Na Opalt" na Sovodnju so se združile gostilna, trgovina in trafika ter delovale pred prvo in nekaj časa po drugi vojni. Imeli so prenočišča za prehodne goste. "Pr' Košanc" so vanjo zahajali že pred prvo vojno. Od leta 1990 zopet obratuje pod istim imenom. "Pr' Mostari" v Hobovšah je stala ob cesti. Nekaj časa po drugi vojni je delovala v "nemški baraki" na Sovodnju, v zadružnem domu pa bife.

Med prvo vojno je pošta poslovala le v Gorenji vasi. Na Sovodenj jo je dvakrat tedensko nosila "Košč" Mica. Puščala jo je v gostilnah. Za njo je pošto peš nosil Miha Peternelj – "Regeln" iz Gorenje vasi. Kasneje je to delo s kolesom opravljal Metod Vidmar s Fužin. Proti koncu vojne so krajani sami hodili po pošto v Gorenjo vas. Po vojni so poklic poštnega uslužbenca opravljali: Dorica Peternelj, Matija Debelak, Minka Peternelj, Nadja iz Poljan, po letu 1972 Anica Peternelj, od 1992 pa Mira Mlakar. Sedež pošte je bil na različnih lokacijah v vasi. Po terenu so pošto raznašali: Andrej Eržen, Vilko Uršič, Janez Frelih ter Bojan Šifrar.

Včasih je morala biti bolezen hudo resna, da so obiskali zdravnika v Škofji Loki ali Idriji. Leta 1925 je v Gorenjo vas prišel doktor Milan Gregorčič. Splošna zdravstvena ambulanta je dvakrat na teden od 1964 do 1970 bolnike sprejemala tudi na Sovodnju, najprej v zadružnem domu, potem v šoli. Od aprila 1956 je v šoli vsako soboto in nedeljo nekaj časa delovala zobna ambulanta.

Leta 1912 je na Sovodenj prišla poklicna babica Katarina Štibelj, ki je 42 let pomagala otrokom na svet.