Dedovanje ovira agrarne skupnosti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 23. marec 2007 / 05:00

Agrarne skupnosti potrebujejo za pridobitev upravnega dovoljenja soglasje vseh članov, pogoj za to so končani dedni postopki, ki pa v zapletenih primerih trajajo dolgo.

Tržič – Gorenjski poslanec državnega zbora Borut Sajovic je na nedavni seji državnega zbora vprašal ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma, kako bi rešili problematiko agrarnih skupnosti. Kot je znano, so bile agrarne skupnosti po drugi svetovni vojni ukinjene, njihovo premoženje pa podržavljeno. Zakon o vnovični vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki velja od leta 1994, poskuša popraviti povojne krivice, člani pa se pri ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, organiziranju ter vračanju premoženja in pravic ubadajo s precejšnjimi težavami. »Eden izmed problemov je dedovanje,« pravi Borut Sajovic in navaja, da se premoženjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o vračilu premoženja vpišejo v zemljiško knjigo, pri tem pa se v lastninski list poleg imena agrarne skupnosti vpiše še delež posameznega nekdanjega člana. V primeru, da so nekdanji člani že pokojni, je za vrnjene deleže treba speljati dedni postopek.

In v čem je bistvo problema? Agrarne skupnosti so vse do končanja dednih postopkov omejene pri svojem delovanju, saj morajo za pridobitev upravnih dovoljenj predložiti soglasja in pooblastila vseh članov oz. solastnikov nepremičnine. Upravni organi pri tem ne upoštevajo pravil agrarnih skupnosti, ki izhajajo iz pravil, veljavnih ob odvzemu premoženja po drugi svetovni vojni, po katerih je bila za pravne posle, povezane s premoženjem, dovolj že dvotretjinska večina članov, pravi poslanec Borut Sajovic in za primer navede probleme, ki jih imajo tržiške agrarne skupnosti pri obnovi doma na Javorniku, planšarije na Tegoščah in pri sanaciji peskokopa.

Minister za pravosodje Lovro Šturm je poslancu pojasnil, da so z uveljavitvijo zakona želeli vrniti premoženjske pravice članom skupnosti, ne pa agrarnim skupnostim, za katere zakon tudi izrecno določa, da niso pravne osebe. Če je nekdanji član agrarne skupnosti že pokojni, se vrnjeno premoženje šteje kot pozneje najdeno in je zanj treba speljati postopek po zakonu o dedovanju. Trajanje zapuščinskih postopkov je odvisno od zapletenosti primera, števila pokojnih članov agrarnih skupnosti in tudi od morebitnih sporov med dediči. Na Sajovčevo vprašanje, ali v bližnji prihodnosti ni pričakovati rešitve, ki bi agrarnim skupnostim olajšala delovanje, je minister odgovoril, da po zaključku postopkov vračanja premoženja posameznim članom ne izključujejo možnosti za dopolnitev obstoječe zakonodaje.