Večje izgube in večja škoda

Lanska huda zima je povzročila večjo naravno selekcijo pri divjadi ter tudi večje škode po jelenjadi. Za letos načrtujejo nekoliko manjši odstrel.

Predoslje – Kranjska in blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije sta v torek na Brdu lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov, upravljavcem lovišč, predstavnikom kmetijskih organizacij, občin in drugih organizacij predstavili osnutek letošnjega lovsko upravljavskega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje. Kot sta povedala vodji odsekov za gozdne živali in lovstvo v obeh enotah Miran Hafner in Blaž Černe, je na izvajanje lanskega lovskega načrta in tudi na škode po divjadi precej vplivala nadpovprečno dolga in s snegom bogata zima.

Škoda večja od prijavljene

Lovske družine in drugi upravljavci lovišč so lani lastnikom zemljišč izplačali nekaj manj kot 5,6 milijona tolarjev odškodnine za škodo, ki jo je divjad povzročila na poljščinah, travnikih, sadnem drevju in v gozdovih. Poleg tega so opravili še 2.741 delovnih ur za ravnanje travne ruše, ki so jo razrili divji prašiči, ter kot nadomestilo za škodo, povzročeno v gozdovih. Nekaj več kot tri milijone tolarjev odškodnine so izplačali za škodo po divjih prašičih in dva milijona za škodo po jelenjadi. Izplačana odškodnina je bila le malo višja kot leto prej, v primerjavi s prejšnjimi leti pa se je škoda po jelenjadi povečala kar šestkratno. Jelenjad se je namreč v lanski hudi zimi osredotočila na zelo majhnem prostoru in predvsem na območju Jelovice z obgrizenjem povzročila veliko gospodarsko škodo na sestojih smreke pa tudi jelke in jesena. Škoda je bila še občutno višja, kot kažejo izplačane odškodnine, saj je številni lastniki gozdov sploh niso prijavili. Na usklajenost med divjadjo in okolje kaže tudi objedenosti mladega gozdnega drevja, zadnji popis je bil v letu 2004, takrat je bila stopnja objedenosti mladja, visokega od 15 do 150 centimetrov, 24-odstotna in je bila nižja kot štiri leta prej, ko je bila 30-odstotna.

Manjši odstrel srnjadi in jelenjadi

In kaj predvideva predlagani načrt za letošnje leto? Pri srnjadi, kjer so lani načrt odstrela in izgub 5.480 živali izpolnili 82-odstotno, pri tem pa so izgube predvsem zaradi hude zime predstavljale skoraj polovico, predlagajo letos za 7 odstotkov manjši odvzem. Pri jelenjadi so lani načrtovali odvzem 830 živali, dejansko so jih »odvzeli« 738, od tega so jih 526 uplenili, vse ostalo pa so predstavljale izgube. Za letos predvidevajo simbolično zmanjšanje za dvajset živali. Pri gamsu načrtujejo približno enak odvzem kot lani, ko so lovci načrt izpolnili le 85-odstotno, s čimer pa v zavodu predvsem zaradi pojava tradicionalnih gamsjih bolezni niso zadovoljni. Pri divjem prašiču so lani načrtovali odstrel in izgube v višini 330 živali, načrt so izpolnili manj kot polovično. »Prašiče je bilo zaradi hude zime težko loviti, možno pa je tudi, da se je s povečanim odstrelom v preteklih letih njihovo število zmanjšalo,« je podatke komentiral Miran Hafner in za letos napovedal načrt odvzema 300 prašičev, kar naj bi bila spodnja meja.

Lastniki gor, lovci dol

V razpravi je bilo slišati različne predloge in mnenja. Marjan Kejžar iz agrarne skupnosti Sorica je zaradi velike škode po jelenjadi v gozdovih predlagal povečanje odstrela na Jelovici in njenem obrobju. Peter Potočnik iz agrarne skupnosti Pungrat je opozoril, da bi živino lahko prignali na planino dva tedna prej, če jim trave že ne bi prej popasli jeleni. Podobno ugotavljajo tudi na bližnjih planinah Kofce, Šija in Tegošče. Simon Pleško je v imenu območnega združenja upravljalcev lovišč predlagal pri srnjadi zmanjšanje odvzema v primerjavi z lanskim načrtom v nižinskem delu za 18 odstotkov in na ostalem območju od 10 do 14 odstotkov, pri jelenjadi v jeloviškem delu znižanje s 300 na 250 živali ter za lovske družine na območju Karavank in Kamniških Alp s 100 na 70, pri gamsu pa v jeloviškem delu zmanjšanje z 210 na 195.