Našemu ušesu je ruščina domača

Gimnazija v Škofji Loki danes prireja prvi vseslovenski festival šol, kjer se učijo ruščino in na katerem se srečuje več kot 120 dijakov osmih slovenskih gimnazij in dveh osnovnih šol. O tem profesorica ruščine na škofjeloški gimnaziji Marjeta Petek Ahačič.

Vaša gimnazija je edina klasična gimnazija na Gorenjskem in edina gimnazija v Sloveniji z ruščino kot poudarjenim tujim jezikom. Kaj to pomeni?

»Ruščina ima na škofjeloški gimnaziji že dolgo tradicijo. Po nekajletni prekinitvi in potem, ko je bila ruščina fakultativni jezik, jo sedaj poučujemo kot drugi tuji jezik v evropskem in kot tretji tuji jezik v jezikovnem oddelku. Na gimnaziji smo namreč začeli z novim, evropskim oddelkom. Ta ima sodoben program z inovativnim pristopom, ki v veliki meri temelji na projektnem delu, na timskem pristopu, na nacionalnih izmenjavah med šolami in na mednarodnih izmenjavah, prednost je tudi v tem, da pri pouku tujega jezika poleg domačega profesorja sodeluje tudi tuji učitelj. V evropskem oddelku se dijaki kot prvi tuji jezik učijo angleščino, za drugi tuji jezik pa izbirajo med ruščino in francoščino in to pomeni poudarjeni tuji jezik. Poleg treh ur rednega jezikovnega pouka na teden imajo še dodan predmet, ki se imenuje Slovenija v svetu.«

Kako se je rodila misel o vseslovenskem festivalu šol z ruskim jezikom, tako imenovani Rusijadi?

»Idejo o Rusijadi sem imela v mislih kaki dve leti, sedaj pa je napočil pravi čas za njeno realizacijo. Zamisel sem najprej predstavila našemu ravnatelju, ki je bil nad njo navdušen, nato pa kolegom profesorjem na drugih gimnazijah. Najprej smo jo mislili zasnovati zgolj za dijake, vendar so se želeli priključiti tudi učenci z osnovnih šol, kjer se učijo ruščino, pa tudi študentje s fakultete. Z veseljem smo jih povabili zraven. Tako na festivalu sodeluje osem slovenskih gimnazij (z Gorenjskega poleg naše tudi kranjska gimnazija), dve osnovni šoli (ena ljubljanska in osnovna šola Naklo) in študenti rusistike s filozofske fakultete. 125 nastopajočih na prireditvi se bo predstavilo na različne načine: s plesi, recitali, skeči, ugankami, pesmimi, naša gimnazija se denimo predstavlja s kratko gledališko igro v ruskem jeziku. Dopoldne pa načrtujemo delavnice samo za gimnazijce: prva bo na temo Ikona, vodila jo bo Albina Nastran, ki bo ta dan v naši knjižnici razstavila svoje ikone. Drugo delavnico o ruski sodobni likovni umetnosti bo vodil naš profesor Matej Plestenjak.«

Pričakujete tudi več uglednih gostov?

»Občino Škofja Loka, ki je naš sponzor, bo zastopal župan Igor Draksler, prvi častni gost in podpornik tega festivala je šolski minister Milan Zver, svoj prihod je napovedal veleposlanik Ruske federacije Mihael Valentinovič Vanin, sodelujejo predstavniki društev, povezanih z Rusijo.«

Kako vidite pomen učenja ruskega jezika v današnjem času?

»Glede na to, da je Rusija ogromna dežela, z izjemno širokim trgom, ki se vse bolj odpira svetu, tudi za Slovenijo predstavlja veliko priložnost. Vedno pravim, da ni boljše odločitve, kot naučiti se ruščine že v času gimnazijskih let in to znanje jezika uporabiti kasneje, ko greš študirat, pa najsi gre za ruščino, farmacijo, ekonomijo ali kaj drugega. Tako si ustvariš temelj in prihranjeno ti bo po službi sedeti na tečajih in se mučiti. To je le eden od argumentov, zakaj se učiti ruščine že v srednji šoli. Čedalje pogosteje prihaja do kulturnih povezav med Slovenijo in Rusijo. Gospodarske povezave potegnejo za seboj še druge, tako so vse tesnejše tudi kulturne povezave med Slovenijo in Rusijo. Oboji smo slovanski narodi, slovenščina in ruščina sta slovanska jezika, zato je našemu ušesu ruščina domača, veliko je podobnih besed in slovničnih konstrukcij, vse to pa dijakom olajša učenje jezika.«

Kaj pa pisava? Imajo dijaki z njo kaj težav?

»Dijaki cirilico osvojijo že v dveh tednih, v mesecu dni pa jo tekoče obvladajo. Prednost učenja ruščine je tudi ta, da se naučiš nove pisave, s čimer pridobiš veščino, ki jo lahko uporabiš tudi v drugih deželah. Pri učenju ruščine pa ni dovolj, da obvladamo le jezik, slovnico, pisavo, pač pa tudi spoznavamo drugo kulturo in se jo naučimo spoštovati, kar nam lahko pomaga kasneje v življenju, ko vzpostavljamo kake poslovne ali druge stike na tujem.«

Kaj pričakujete od festivala?

»Upam, da bo uspel in kasneje postal tradicionalen, se morda lahko razširil tudi na ruski prostor. Lahko bi postali prepoznavni po tem, da negujemo ruski jezik in rusko kulturo, da delamo za njuno promocijo in da se Slovenci povezujemo tudi s pomočjo ruskega jezika in ruske kulture. Festival bi v prihodnje lahko obogatili s tem, da bi k sodelovanju pritegnili tudi ruske šole.«