Gorenjska bo enotna pokrajina

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / petek, 16. marec 2007 / 05:00

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je sredi tedna javnosti predstavil delovni osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin.

Ljubljana - Paket pokrajinske zakonodaje je sedaj dopolnjen, s predlogom zakona o ustanovitvi pokrajin vladna služba za lokalno samoupravo predlaga tudi območja, imena in sedeže pokrajin. Na zemljevidu pokrajinske členitve je štirinajst pokrajin, kar ima osnovo v teritorialni razdelitvi Slovenije na dvanajst statističnih regij, ki je v sedemdesetih letih nastala zaradi praktičnih potreb politike regionalnega razvoja, prostorskega planiranja in nekaterih javnih služb (šolstva, zdravstva, sodstva, notranjih zadev) in je bila dodobra preizkušena v preteklih desetletjih. Na predlaganem zemljevidu pokrajin sta novinki Savinjsko-Šaleška in Spodnje podravska pokrajina.

Med štirinajstimi predlaganimi pokrajinami, kjer je največja osrednjeslovenska s 498 tisoč, najmanjša pa Zasavska s 46 tisoč prebivalci, je tudi enovita pokrajina Gorenjska z 200 tisoč prebivalci. Slednja bo obsegala 18 občin, in sicer Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas–Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjsko Goro, Naklo, Preddvor, Radovljico, Šenčur, Škofjo Loko, Tržič, Železnike, Žiri in Žirovnico. Sedež pokrajine bo v Kranju, v prvi pokrajinski svet pa naj bi prihodnje leto izvolili 43 članov. Kot poudarja minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, je prednost predlagane razdelitve na štirinajst pokrajin v dejstvu, da ne tvori prevelikih ozemeljskih enot, ki bi jih prebivalci težje sprejeli. Predlog regionalizacije, kjer so upoštevali geografske, zgodovinske, kulturne, politične in druge značilnosti, se sicer v prihodnje lahko še spremeni. O vključenosti v pokrajine bodo v prihodnje razpravljali v občinah, ponekod bodo (celo z referendumom) tehtali odločitev, v kateri pokrajini bi želeli biti. V službi vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj zlasti v povezavi z regijami, kjer se izvajajo regionalni razvojni programi, omenjajo območja, za katera bo treba še posebej pretehtati njihovo vključitev v eno ali drugo pokrajino.

Kaj o zemljevidu, na katerem je Gorenjska enovita pokrajina, menijo nekateri gorenjski župani?

Borut Sajovic, župan občine Tržič: »Gre za dobrodošlo pobudo, ki jo je treba še dograditi, zlasti v smeri poenotenja statističnih regij s pokrajinami. O Gorenjski kot pokrajini pa menim, da je prav, da se nekatere zgodbe, skupne več občinam, rešujejo enotno, kar pomeni tudi ceneje. Gre denimo za ravnanje z odpadki, vodovode, kanalizacije, prostorsko načrtovanje, za skupen razvoj šolstva in podobno. Strinjam se, da bi bila Gorenjska enotna pokrajina, a če bo ključ financiranja podoben kot pri občinah, bi bilo za Gorenjsko morda ugodneje, da bi bili pokrajini dve. O tem bomo zagotovo še razpravljali. Strinjam se tudi, da je središče pokrajine Kranj, a tudi drugim središčem (Škofja Loka, Tržič, Radovljica) je treba dati priložnost policentričnega razvoja.«

Franc Čebulj, župan občine Cerklje: »Že kot poslanec sem nasprotoval pretirani delitvi Slovenije, saj nas je v dvomilijonski državi komaj za en München. Ne preseneča me, koliko je predlaganih pokrajin, po mojem mnenju jih je preveč. Kot kaže, se temu ne bo mogoče izogniti, bojim pa se, da bo regionalizacija občine prikrajšala ne le za pristojnosti, pač pa tudi za denar. Ob sedanjem predlogu delitve Slovenije na pokrajine upam vsaj, da bo Gorenjska ostala enotna in da je ne bomo več delili.«

Bojan Starman, župan občine Žiri: »Pri predlagani pokrajinski zakonodaji gre še za delovna gradiva, ki se bodo v postopku razprave še precej spreminjala in jih bo ponekod zaradi različnih interesov težko uskladiti. Pomembneje je, kaj bodo pokrajine pomenile, kakšne pristojnosti bodo imele, kako se bodo financirale. Na Gorenjskem vemo, kam sodimo, in najbrž ne bomo imeli težav kot v nekaterih drugih pokrajinah. Težje pa bo doseči, da bo vse usklajeno do prihodnjega leta, ko naj bi bile že volitve v pokrajinske organe.«

Anton Tone Smolnikar, občina Kamnik: »Po sedanjem predlogu razdelitve Slovenije je naša občina vključena v Osrednjeslovensko pokrajino, s čimer smo obrobne občine v družbi najbolj razvite Ljubljane prizadete. V občinah severno od Ljubljane, ki imamo že sami okoli 90 tisoč prebivalcev in veliko skupnega, bi bili lahko kot zaključena celota v samostojni pokrajini, o čemer smo župani teh občin že večkrat razpravljali. Bojim, da je število 14 pokrajin dokončno in da nimamo veliko možnosti, vsekakor pa bomo o tem vprašanju v občinah od Komende, Kamnika, Domžal, Vodic, Trzina, Mengša do Moravč in Lukovice zagotovo še govorili.«