Dvajset let jeseniške jeklarne

V torek je minilo 20 let, odkar je iz nove jeseniške jeklarne prišla prva šarža. Brez nove jeklarne na Jesenicah železarstva ne bi bilo več.

Jesenice – V petek, 13. marca 1987, ob 17. uri in 17 minut, je prišla iz nove jeklarne na Jesenicah prva šarža, so sporočili iz Acronija. Kakšen je pomen takrat nove jeklarne, je povsem razumljivo šele danes, ko se je družbi Acroni, naslednici nekdanje jeseniške železarne, uspelo prebiti v evropski in svetovni vrh nišnih proizvajalcev najbolj kakovostnih izdelkov iz jekla. Doslej so v jeklarni izdelali štiri milijone 800 tisoč ton jekla, to je količina, iz katere bi lahko postavili 686 Eifflovih stolpov!

 

Izgradnja nove jeklarne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni bila samoumevna. Na svetovnem trgu je prihajalo do velikih premikov, jeklarne so zapirali ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu. Kljub temu je takratnemu vodstvu železarne uspelo prepričati odločilne ljudi v gospodarstvu naše republike, da so rekli da in dali zeleno luč projektu, ki je omogočil nadaljnji razvoj železarstva in jeklarstva na Jesenicah. To je bila pomembna prelomnica, saj je oprema v novi jeseniški jeklarni, imenovani Jeklarna 2, kot prva na svetu opredelila novo tehnološko pot izdelave nerjavnih jekel. Postavljena je bila nova talilna peč, prva na svetu v taki tehnično tehnološki izvedbi za izdelavo nerjavnih jekel. Dobavitelj opreme je bilo nemško podjetje Manessman Demag, za katerega je bila to tudi novost.

Odprtju je prisostvoval tudi kolega novinar Jože Košnjek, ki se spominja besed govornika Staneta Dolanca. Ta je opozoril, da nekateri želijo, da postanemo Slovenci narod natakarjev in gostilničarjev, vendar je jeklarna dokaz, da zmoremo in znamo nadaljevati tradicijo železarstva.

Danes, 20 let pozneje, je Acroni postal tretji največji proizvajalec debele nerjavne pločevine v Evropi. Lansko leto je bilo najuspešnejše poslovno leto v celotni zgodovini Acronija, saj so naredili skoraj 362 tisoč ton odlitega jekla, prodali za 296 tisoč ton končnih izdelkov v skupni vrednosti 363 milijonov evrov in ustvarili več kot 13,3 milijona evrov čistega dobička. Podvojili so produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega je bila v lanskem letu že 43.500 evrov! Veliko vlagajo v razvoj znanja, tehnologije, opreme in ekologijo. V zadnjih petih letih so investirali več kot sto milijonov evrov, v prihodnjih petih letih bodo, tudi s pomočjo novega večinskega lastnika, ruske Skupine Koks, še 250 milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 25. november 2017 / 19:49

Ko sneg ni več dovolj

Marsikdo se še spominja zlatih časov slovenskega smučanja, ko smo pred TV-ekrani stiskali pesti za naše smučarske ase, vsak prosti vikend ali sončno popoldne pa izkoristili za smučanje. Ml...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 6. oktober 2012 / 07:00

Ekotržnica in predavanje Antona Komata

Meja - Društvo Sorško polje bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 14. uri na turistični kmetiji Na poljani na Meji pripravilo prvo ozimno ekotržnico, na kateri bodo gorenjske ekološke kmetije ponud...

GG Plus / sobota, 6. oktober 2012 / 07:00

Gozdarsko tekmovanje

Komenda - Novoustanovljeno Gozdarsko društvo Lisjak s sedežem v Lancovem bo v sodelovanju s Strojnim krožkom Bled pripravilo v nedeljo z začetkom ob 13. uri na sejmu gozdarsko tekmo...

Humor / sobota, 6. oktober 2012 / 07:00

Slaba banka že stoji

Poslovna stavba Slabe banke že stoji. Odslej za dvige in pologe na voljo samo eno okence.

GG Plus / sobota, 6. oktober 2012 / 07:00

Izziv v hlevski opremi

Štefan Kobal iz Vižmarij se že 45 let ukvarja z izdelavo hlevske opreme, s katero je opremil tudi številne hleve na Gorenjskem. Za svojo opremo je prejel številne nagrade.

Kranj / sobota, 6. oktober 2012 / 07:00

Subvencionirana kosila imajo le redki

S spremembo cenzusov pri subvencioniranju šolskih malic in kosil se je precej zmanjšalo število otrok, ki so upravičeni do subvencije za šolsko prehrano.