Dvajset let jeseniške jeklarne

V torek je minilo 20 let, odkar je iz nove jeseniške jeklarne prišla prva šarža. Brez nove jeklarne na Jesenicah železarstva ne bi bilo več.

Jesenice – V petek, 13. marca 1987, ob 17. uri in 17 minut, je prišla iz nove jeklarne na Jesenicah prva šarža, so sporočili iz Acronija. Kakšen je pomen takrat nove jeklarne, je povsem razumljivo šele danes, ko se je družbi Acroni, naslednici nekdanje jeseniške železarne, uspelo prebiti v evropski in svetovni vrh nišnih proizvajalcev najbolj kakovostnih izdelkov iz jekla. Doslej so v jeklarni izdelali štiri milijone 800 tisoč ton jekla, to je količina, iz katere bi lahko postavili 686 Eifflovih stolpov!

 

Izgradnja nove jeklarne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni bila samoumevna. Na svetovnem trgu je prihajalo do velikih premikov, jeklarne so zapirali ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu. Kljub temu je takratnemu vodstvu železarne uspelo prepričati odločilne ljudi v gospodarstvu naše republike, da so rekli da in dali zeleno luč projektu, ki je omogočil nadaljnji razvoj železarstva in jeklarstva na Jesenicah. To je bila pomembna prelomnica, saj je oprema v novi jeseniški jeklarni, imenovani Jeklarna 2, kot prva na svetu opredelila novo tehnološko pot izdelave nerjavnih jekel. Postavljena je bila nova talilna peč, prva na svetu v taki tehnično tehnološki izvedbi za izdelavo nerjavnih jekel. Dobavitelj opreme je bilo nemško podjetje Manessman Demag, za katerega je bila to tudi novost.

Odprtju je prisostvoval tudi kolega novinar Jože Košnjek, ki se spominja besed govornika Staneta Dolanca. Ta je opozoril, da nekateri želijo, da postanemo Slovenci narod natakarjev in gostilničarjev, vendar je jeklarna dokaz, da zmoremo in znamo nadaljevati tradicijo železarstva.

Danes, 20 let pozneje, je Acroni postal tretji največji proizvajalec debele nerjavne pločevine v Evropi. Lansko leto je bilo najuspešnejše poslovno leto v celotni zgodovini Acronija, saj so naredili skoraj 362 tisoč ton odlitega jekla, prodali za 296 tisoč ton končnih izdelkov v skupni vrednosti 363 milijonov evrov in ustvarili več kot 13,3 milijona evrov čistega dobička. Podvojili so produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega je bila v lanskem letu že 43.500 evrov! Veliko vlagajo v razvoj znanja, tehnologije, opreme in ekologijo. V zadnjih petih letih so investirali več kot sto milijonov evrov, v prihodnjih petih letih bodo, tudi s pomočjo novega večinskega lastnika, ruske Skupine Koks, še 250 milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 23. oktober 2012 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 23. oktober 2012, št. 85

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / nedelja, 21. december 2008 / 07:00

Kritični do dela zavoda za šport

Škofjeloški občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali tudi poslovanje treh zavodov: glasbene šole, ljudske univerze in zavoda za šport.

Prosti čas / nedelja, 21. december 2008 / 07:00

Namakali smo ritke

Na Glasovem izletu smo odkrivali bisere na obronkih Paškega Kozjaka, v Termah Dobrna namakali ritke, okušali kislo repo s krompirjevimi žganci, ob prijetnem tradicionalnem druženju sedanjega in nekdan...

Šport / nedelja, 21. december 2008 / 07:00

Kolesarji na tekaških smučeh

Kolesarji kranjske Save so se vrnili z enotedenskih priprav v Livignu, kjer so kondicijo nabirali na tekaških smučeh. V desetčlanski kontinentalni ekipi je tudi Matej Stare, ki se je v Savo vrnil iz P...

Šport / nedelja, 21. december 2008 / 07:00

Klub borilnih veščin Tržič uspešen na Hrvaškem

Kranj - Na mednarodnem prvenstvu v kickboxingu Croatia open-final fight 2008 so v konkurenci okrog 600 tekmovalcev iz vse Evrope uspešno tekmovali tudi člani Kluba borilnih vešči...

Gospodarstvo / nedelja, 21. december 2008 / 07:00

Kljub krizi enako plačilo

Delavci so kljub skrajševanju delovnega časa upravičeni do polne plače. Enako velja tudi za delavce, ki bodo morali počivati dva ali tri tedne.