Dvajset let jeseniške jeklarne

V torek je minilo 20 let, odkar je iz nove jeseniške jeklarne prišla prva šarža. Brez nove jeklarne na Jesenicah železarstva ne bi bilo več.

Jesenice – V petek, 13. marca 1987, ob 17. uri in 17 minut, je prišla iz nove jeklarne na Jesenicah prva šarža, so sporočili iz Acronija. Kakšen je pomen takrat nove jeklarne, je povsem razumljivo šele danes, ko se je družbi Acroni, naslednici nekdanje jeseniške železarne, uspelo prebiti v evropski in svetovni vrh nišnih proizvajalcev najbolj kakovostnih izdelkov iz jekla. Doslej so v jeklarni izdelali štiri milijone 800 tisoč ton jekla, to je količina, iz katere bi lahko postavili 686 Eifflovih stolpov!

Izgradnja nove jeklarne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni bila samoumevna. Na svetovnem trgu je prihajalo do velikih premikov, jeklarne so zapirali ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu. Kljub temu je takratnemu vodstvu železarne uspelo prepričati odločilne ljudi v gospodarstvu naše republike, da so rekli da in dali zeleno luč projektu, ki je omogočil nadaljnji razvoj železarstva in jeklarstva na Jesenicah. To je bila pomembna prelomnica, saj je oprema v novi jeseniški jeklarni, imenovani Jeklarna 2, kot prva na svetu opredelila novo tehnološko pot izdelave nerjavnih jekel. Postavljena je bila nova talilna peč, prva na svetu v taki tehnično tehnološki izvedbi za izdelavo nerjavnih jekel. Dobavitelj opreme je bilo nemško podjetje Manessman Demag, za katerega je bila to tudi novost.

Odprtju je prisostvoval tudi kolega novinar Jože Košnjek, ki se spominja besed govornika Staneta Dolanca. Ta je opozoril, da nekateri želijo, da postanemo Slovenci narod natakarjev in gostilničarjev, vendar je jeklarna dokaz, da zmoremo in znamo nadaljevati tradicijo železarstva.

Danes, 20 let pozneje, je Acroni postal tretji največji proizvajalec debele nerjavne pločevine v Evropi. Lansko leto je bilo najuspešnejše poslovno leto v celotni zgodovini Acronija, saj so naredili skoraj 362 tisoč ton odlitega jekla, prodali za 296 tisoč ton končnih izdelkov v skupni vrednosti 363 milijonov evrov in ustvarili več kot 13,3 milijona evrov čistega dobička. Podvojili so produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega je bila v lanskem letu že 43.500 evrov! Veliko vlagajo v razvoj znanja, tehnologije, opreme in ekologijo. V zadnjih petih letih so investirali več kot sto milijonov evrov, v prihodnjih petih letih bodo, tudi s pomočjo novega večinskega lastnika, ruske Skupine Koks, še 250 milijonov evrov.