Skoraj pozabljena dediščina

Bohinjska Bistrica - V mali dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana je bilo prejšnji petek predavanje o Kolesu svete Katarine. Predaval je znanstveni svetnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU dr. Andrej Pleterski, ki je na podoben simbol kolesu svete Katre naletel pri izkopavanjih grobišča iz 6. do 7. stoletja našega štetja na blejski pristavi. Kot je dejal Pleterski, mu je pomagal ta zgodovinski vozel povezave med njima razvozlati Bohinjec Joža Čop s Savice, ki živi na kraju, kjer je nekoč stala šemenska fužina, in se še živo spominja vodnega kolesa, ki so mu rekli kolo svete Katre. Nanj sta bila usmerjena dva potoka – Kremenca in Šemenca, prvi predstavlja vodo neba, drugi pa vodo podzemlja in nikoli nista bila vodnata oba naenkrat. Njuna vodnatost je bila odvisna od letnega časa. Kadar je kolo gnala Šemenca, se je obetal hladni, temen del leta. Kremenca pa je bila znak prihoda svetlobe in toplote. Tudi pri rojstvu in smrti sta imela potoka vsak svojo vlogo. Šemenco so dajali piti umirajočim, v vodi Kremence pa so umivali novorojenčke. Skupaj potoka predstavljata celoto, vesoljni vodotok, kolo svete Katre pa sončno kolo oziroma krog življenja. Po izročilu naj bi se v času od svete Katarine (25. novembra) do svete Veronike (4. februarja) »ujsalo kolo svete Katre« in ljudje so čakali, ali in v katero smer se bo kolo zasukalo in ali bo nadaljevalo čimbolj enakomerno pot. Enakomernost in zlata sredina pa sta, kot pravi Joža Čop, nekaj, česar v današnjem času skorajda ni več, ampak se povsod srečujemo s skrajnostmi. Morda bi res veljalo spet postaviti to kolo, kot je na koncu predavanja predlagal tudi dr. Pleterski, da bi z njegovim vrtenjem znova našli stik z ravnotežjem narave, bil pa bi tudi stik z izročilom prednikov, pomagal bi pri ohranjanju bohinjske identitete in nenazadnje bi bil tudi zanimivost za turiste.