Jožetu Močniku v spomin

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / četrtek, 15. marec 2007 / 06:00

Bil si sin planin,

v lepoti naših gora

je tvoj rod doma,

ostal je le spomin.

Kako smo se veselili, kadar smo se srečali z družinami, ob nedeljah in praznikih hodili na skupne izlete po naši lepi domovini. Mnogokrat. Cenil si prijateljstvo in tovarištvo, poznali in prijateljevali smo kot sovaščani vseskozi od tvojih rosnih let. Bil si značajen mož, kar si mislil in rekel, je tudi držalo. Neomajen za pravico in poštenost, preveč zasvojen z delom in neutruden. Poleg zahtevne službe v Creini si se doma ukvarjal še s kmetijo, po poklicu mehanik si, kolikor je bilo možnosti, delal še usluge prijateljem, sosedom in znancem, nikoli nobenemu odrekel. Bil si velik in močan kot hrast, neomajno si kljuboval mnogim življenjskim viharjem in težavam, imeli smo te v vseh ozirih za zgled. Za godove prijateljic in prijateljev si potegnil harmoniko, ko smo po starem običaju ofirali in se veselili. Tvoja zagnanost se je pred leti poznala tudi v gasilskem društvu; kot poveljnik, član upravnega odbora in nazadnje predsednik, vmes pa pri organizaciji tombol, si bil vedno gonilna sila, kakor tudi prvi na požarišču. Z ženo Bernardo sta si na domačem vrtu ustvarila lep nov dom in družino s tremi otroki. Prihajal si v zrela leta in imel v mislih še marsikaj postoriti, pa te je Gospodar življenja na hitro odpoklical. Čeprav nas smrt spremlja od rojstva, pa nas je tvoj nenadni odhod močno presunil. Nemo smo zrli ob slovesu. Prijatelja na tem svetu ne bomo več videli in srečali. Ostaja pa nam upanje, da se spet vidimo v večnosti, kjer nas pričakuješ, da se bomo skupaj veselili v Gospodu. Nasvidenje dragi prijatelj.

Prijatelji iz domače vasi Sp. Brnik