Bomo zemljevide narisali na novo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / četrtek, 15. marec 2007 / 05:00

Podnebne spremembe so aktualna, skrb zbujajoča svetovna družbena problematika. Znanstvena spoznanja kažejo na vse hitrejše globalno segrevanje, zaradi katerega nastajajo podnebne spremembe, ki bodo imele usoden vpliv na naš planet. Vendar to ni oddaljena prihodnost, proti podnebnim spremembam se moramo začeti boriti že sedaj, pravi Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Kranj - Mnogi med nami so si že ogledali dokumentarni film bivšega ameriškega podpredsednika Ala Gora Neprijetna resnica, ki prinaša okoljevarstveno sporočilo o usodnosti globalnega segrevanja in podnebnih sprememb. Gre za drugi najbolj gledan film v Sloveniji, ki je nedavno prejel tudi dva oskarja, Al Gore pa je z njim sprožil gibanje, ki po vsem svetu širi podnebno sporočilo. Certifikat za širjenje tega sporočila je pri Alu Goru pridobila tudi Vida Ogorelec Wagner, direktorica slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera. Njenemu zanimivemu predavanju je februarja prisluhnilo tudi kranjsko občinstvo.

Led se topi, oceani naraščajo, kopno se krči

Človeški posegi v naravo rušijo naravno ravnovesje, ozračje se preveč segreva in koncentracije toplogrednih plinov nezadržno naraščajo. Svetovne emisije ogljikovega dioksida na prebivalca je najvišja v ZDA, kjer presega 5,6 tone, a tudi v Evropi in Sloveniji z dvema tonama na prebivalca še enkrat presegamo dopustne koncentracije. Za ohranitev ravnovesja bi morali doseči koncentracijo 0,5 tone. Zakaj nastajajo emisije? Povzročajo jih energetika, promet, elektrika in toplota, industrija, kopičenje odpadkov, uničevanje gozdov … Vida Ogorelec Wagner opozarja na posledice kopičenja toplogrednih plinov in segrevanja ozračja, ki se kažejo denimo v taljenju ledenikov. Led se ne topi le na obeh polih (ki sta nekakšna hladilna sistema za ves planet) in na oddaljenih azijskih osemtisočakih, ampak prav blizu nas, tako je denimo že skoraj izginil ledenik Zeleni rog na Triglavu. Podnebne spremembe se kažejo v vročinskih valih, ki povzročajo veliko človeških žrtev in materialne škode, segrevanje celin in oceanov vpliva na nastanek hurikanov, ki povzročajo vremenske katastrofe vsepovsod po svetu. Tudi ti pojavi niso več zelo daleč od nas: orkan Katrina je res pustošil po severnoameriški celini, lani pa je Kyril razsajal v srednji Evropi in tik za Alpami za las obšel tudi Slovenijo. Te katastrofe so usodne za življenje ljudi, povzročajo pa tudi visoko gospodarsko škodo. Če so še v šestdesetih letih vremenske katastrofe povzročile do 150 milijard dolarjev škode, jo danes že 750 milijard. Taljenje ledu na planetu povzroča, da se dviguje gladina oceanov, kopno se manjša in v prihodnje to lahko pomeni, da bomo zemljevide risali na novo. Podnebne spremembe bodo ogrozile več kot tretjino rastlinskih in živalskih vrst, pojavili pa se bodo novi organizmi, ki bodo povzročili zdravstvene posledice. Napovedi so dramatične, to pa zato, da se svetovno prebivalstvo zgane in začne z rešitvami na globalni in lokalni ravni preprečevati svetovno katastrofo. Tehnologija za to obstaja, le politična volja je potrebna, ta pa je po Alu Goru »obnovljiv vir«. Sedanje energente naj bi nadomestili z obnovljivimi viri: sončno, vetrno, geotermalno energijo in lesno biomaso, največji vir pa je v varčni rabi obstoječih energetskih virov, kjer lahko marsikaj storimo tudi posamezniki.

Le še desetletje časa imamo

Proti podnebnim spremembam se moramo začeti boriti takoj, saj bomo sicer najverjetneje še v desetih letih dosegli točko brez vrnitve, ko se ne bo dalo več nič storiti in bo naš planet nepopravljivo poškodovan. Vida Ogorelec Wagner nam je o teh pričakovanjih nanizala še nekaj podrobnosti.

Kaj se vam zdi v zvezi s podnebnimi spremembami najbolj dramatično?

»Mislim, da je najbolj katastrofičen scenarij tako imenovano pobeglo segrevanje. To pomeni, da nam procesi na Zemlji uhajajo iz rok in sami po sebi generirajo še novo segrevanje. Vzvodov, ki k temu pripomorejo, je več. S taljenjem polarnega ledu se energetska bilanca planeta spreminja in planet se še hitreje ogreva. Drugo je taljenje permafrosta (zmrznjene zemlje v nekaterih predelih sveta) in posledično uhajanje velikih količin metana. Ko bi se to začelo sproščati v prostor, bi morali iskati tehnološke rešitve za preprečitev posledic. Za taljenje polarnega ledu že obstajajo razmišljanja, ali lahko problem tehnološko rešimo z velikanskimi zrcali. Tudi uhajanje metana bi lahko na neki način rešili, prav tako bi morda absorbirali odvečne emisije CO2. Vse to kaže, da je nam relativno stabilen podnebni sistem za sedaj v neki meri zagotovljen brezplačno. Okoljski strokovnjaki pa opozarjajo, da lahko v prihodnje postanemo sužnji vzdrževanja sistema, da bomo morali ves svoj potencial investirati v to, da si bomo ohranjali še sprejemljivo podnebje. To je grozljiva predpostavka. Sedaj svoje okolje jemljemo kot samo po sebi umevno in uničujemo ta sistem, ne da bi se zavedali posledic, v prihodnje pa se utegne zgoditi, da bomo vse svoje sile usmerjali v to, da bomo s svojimi tehnologijami nadomeščali izgubljeno in zapravljeno.«

Kaj je najbolj črn scenarij, ki ga prinaša globalno segrevanje?

»Najbolj črni scenarij je, da pride do tolikšnega segrevanja, da bi se ves led na planetu stalil in se bodo oceani dvignili 70 metrov in več. To je katastrofalno že samo po sebi, kaj šele za obstoj naše civilizacije. Se bo človeštvo zreduciralo le na nekaj parov na obeh polih, kjer se bodo hladili, ker v ostalih delih sveta ne bo več znosno živeti, če razmišljamo karikirano? Pri obstoju tega sveta pa ne gre le za človeštvo, gre tudi za združbe rastlin in živali, na katerih naša civilizacija temelji in se tega niti ne zavedamo. Lahko propade vrsta rastlin in živali, ki so v sožitju z nami. S podnebnimi spremembami lahko pridejo nove, a kakšne bodo in kako bodo vplivali na naše življenje, ne vemo.«

Koliko časa še imamo, da rešimo planet?

»Če bi znala narediti tak izračun, bi bilo to vredno Nobelove nagrade. No, okoljski strokovnjaki govorijo o desetih letih, nihče pa ne pove, kaj moramo v tem času narediti. Ko sem o tem spraševala, sem izvedela, da bi morali do leta 2020 ali vsaj 2030 emisije zmanjšati za 90 odstotkov in več, da bi ostali na sedanjih koncentracijah. Nekateri pa menijo, da smo kritično točko že prešli. A naj nas misel, da smo jo morda prešli, spodbuja k aktivnosti, s katerimi bomo oddaljili te katastrofične scenarije, da ne bodo doletele že naših vnukov in pravnukov, ampak nemara šele naše prapravnuke.«

Kakšna je vloga vaše nevladne organizacije?

»Delujemo na več ravneh, povezujemo se s strokovnjaki in pripravljamo nekakšen plan B kot alternativni razvojni program za Slovenijo, ki bi bil nastavljen na bolj ambiciozne cilje in bi razen na cilje, povezane z varstvom okolja, pokazal tudi na gospodarske priložnosti, ki iz tega izhajajo. Naše delovanje med prebivalci gre bolj v smeri ustvarjanja kritična masa pritiska na naše vodilne. Čeprav se trudimo, je naša vlada je zaenkrat še zelo nedovzetna za ta sporočila, kljub temu so še vedno naša ciljna skupina. Z medijsko prisotnostjo in z množičnostjo ustvarjamo kritično maso, ki bo dosegla, da se bo politika aktivneje odzvala.«

Kakšen je v tujini, kjer ste se usposobili za širjenje podnebnega sporočila, vpliv na oblast in druge nosilce moči? Al Gore v Ameriki sam izvira iz najvišjih pozicij oblasti in od tam nagovarja, a sami pravite, da še ni premaknil vseh vzvodov?

»Nekateri centri moči še vedno vztrajajo na svojih okopih in znanstvenikom, ki so v Parizu sprejeli poročilo o dramatičnih podnebnih razmerah, celo ponujajo nagrade, da bi demantirali ta poročila. Mislim, da bo priložnost za ta preskok v ZDA ob naslednjih predsedniških volitvah. Oni imajo močan predsedniški sistem, sedaj so spremembe zaradi vpliva Busheve administracije blokirane. Podnebne spremembe so ena treh osrednjih tem za prihajajoče volitve. V veliki Britaniji pa, nasprotno, pobuda za tovrstne spremembe prihajajo s samega vrha, pri čemer premier Tony Blair nosi zastavo na tem področju.«

Kaj pa multinacionalke, ki imajo resnično moč v svetu?

»Naftne družbe te spremembe blokirajo, so pa drugi segmenti, ki v tem vidijo priložnosti in rastejo zelo hitro. Pričakujem, da se bo razmerje moči tu prevesilo in da bodo tudi v multinacionalkah sprevideli, da se mora tu nekaj spremeniti, da je to nuja tako zaradi ohranitve okolja kot tudi priložnost za zaslužek. Tudi izračuni neznanskih gospodarskih škod, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so zelo močen znak za ukrepanje. Poročilo o tem je bilo izdelano za Američane, v jeziku številk, ekonomije, denarja. Pogosto je citirano, tudi za gospodarstvenike, ki dolgoročno načrtujejo investicije in želijo ohraniti stabilnost finančnih trgov. Zaradi tega bodo ogromno vlagali v to, da se nadaljuje sistem brez hudih finančnih pretresov. Menim, da se bo ključni preboj zgodil ravno s pobudami iz gospodarskega sektorja, ker so tam hitri, ker znajo stvari utemeljiti, ker posel obvladajo in ko se nečesa lotijo, je tudi učinek.«

Od globalnega k lokalnemu: kaj lahko storimo v lokalni skupnosti, kjer živimo, kaj kot posamezniki?

»Občina je lahko zanimiv subjekt, v tujini obstajajo cela gibanja občin in mest v boju proti podnebnim spremembam. V Ameriki skoraj 300 mest prostovoljno pristopilo h Kjotskemu protokolu v nasprotovanju njihovi administraciji. Mesta imajo kup vzvodov, eno so denimo »zelena« javna naročila. Svoj občinski proračun usmerijo na investicije, ki imajo vpliv na okolje, lotijo se prenavljanja obstoječih objektov in gradnje novih, nizko energetskih objektov, kjer so veliki prihranki pri stroških ogrevanja. Nemčija, denimo, ima v javnem sektorju zanimive programe: postavljen ima cilj obnove 5 odstotkov gradenj v smeri nizko energetske porabe celotnega stavbnega fonda na leto, kar pomeni v 20 letih popolno prenovo. Vpliv je mogoč pri urejanju prometa in prostorskem načrtovanju, načrtovanju poselitev, da se bo lahko vezala na organizirane oblike javnega prevoza. Ključna področja so stavbe in energetika, že po energetskem zakonu bi morale občine narediti lokalne energetske zasnove. Tudi v Sloveniji obstaja izračun, če bi se lotili podobnega nacionalnega projekta prenove stavb kot Nemci. Ta kaže, koliko bi prihranili energije, koliko manj bi bilo emisij in koliko delovnih mest bi to prineslo.«