Američani jih učijo angleščino

Prostovoljci projekta Sonce v srcu (Sun in the Heart) prihajajo v kranjski zavod Korak, ki skrbi za ljudi po poškodbi glave, in jih učijo angleškega jezika.

Kranj - Tisti, ki jih tujega jezika učijo tujci, ki ne znajo slovenščine, vedo, kako dobra izkušnja je to. Peterica mladih v kranjskem zavodu Korak to izkuša prav sedaj, ko jih angleščine učijo Američani iz humanitarnega projekta Sonce v srcu. V zavod Korak je prostovoljce pripeljal glasbenik Andrej Šifrer, je povedala direktorica Koraka Mateja Korošec. Najprej so mladim, ki so v zavodu zaradi poškodbi glave, priredili dva glasbena nastopa, nato pa jim ponudili poučevanje angleščine. Sedaj prihajajo v hišo vsak četrtek in jih na sproščen način, ki temelji predvsem na pogovoru, učijo tujega jezika.

Ko smo jih enega od njihovih angleških četrtkov obiskali, so bili pri pouku Rok, Željko in Robert, »učiteljici« pa Sharon Fox in Sarah McDonald. »Učimo se angleške slovnice, sicer pa jezik spoznavamo skozi igre, uganke, šale. Kar nekaj smo se že naučili,« je nad učenjem tujega jezika nadušen Rok. Željko pove, da se je prej angleščine učil s kaset, toda v živo je jezik vse kaj drugega in tudi na ta način pridobljeno znanje bolj drži. Takšno nevsiljivo učenje je všeč tudi Robertu. Učiteljici s svojim znanjem včasih prav presenečajo, zlasti tedaj, ko v angleščini stresajo šale. Dekleti sodita med dvajset prostovoljcev društva Sonce v srcu, ki na Balkanu deluje od leta 1994, v Sloveniji pa so svoj center odprli pred dvema letoma. Prostovoljci delujejo v šolah in drugih izobraževalnih in socialnih institucijah, ena od oblik njihovega dela pa je tudi priložnost za aktivno uporabo angleškega jezika.

»V Sloveniji nameravamo ostati še eno leto, upam, da tudi kaj dlje, saj je tu tako lepo, da te kar mika ostati,« meni Sarah. »Všeč mi je v Koraku, kjer se vidi, da z mladimi delajo s srcem, kar je tudi temeljna vrednota našega projekta.« Sharon, ki zna tudi nekaj slovenskih besed in v slovenščini zna zapeti devet pesmi, pa dodaja: »Rada se družim in pogovarjam s temi ljudmi, gre za posebno izkušnjo in vesela sem, da jim lahko pomagamo pri spoznavanju našega jezika. Delamo tudi v drugih podobnih institucijah, denimo domu Malči Beličeve v Ljubljani.« Mateja Korošec, ki vodi zavod Korak, pa meni, da je tovrstno druženje s tujejezičnimi govorci za njihove varovance dobra izkušnja za življenje in priložnost za krepitev socialnih veščin.