PUM-ovci niso "luzerji"
V Škofji Loki so praznovali drugo obletnico delovanja PUM-a, projektnega učenja za mlajše odrasle.
Škofja Loka - Projektno učenje za mlajše odrasle je javno veljavni izobraževalni program, namenjen mladim v starosti od 15 do 25 let, ki so zapustili osnovno ali srednje šolanje in so brez zaposlitve. Tisti, ki izpadejo iz rednih izobraževalnih programov, niso nujno »luzerji«, iz katerih nikoli nič ne bo, pač pa v programih projektnega učenja za mlajše odrasle skušajo izvabiti iz njih sposobnosti in talente ter jih spodbuditi, da se bodisi vrnejo v šolski sistem ali se zaposlijo. Program PUM je umeščen v program 10.000, ki ga izvaja zavod za zaposlovanje, udeležencem pa povrne potne stroške in jim zagotovi minimalno štipendijo. V Sloveniji deluje 11 PUM-ov, na Gorenjskem imamo že od leta 2000 PUM v Radovljici, v Škofji Loki pa je marca praznoval drugi rojstni dan. V obeh primerih programa poteka pri ljudskih univerzah.
Ob tej priložnosti so loški PUM-ovci povabili radovljiške in pripravili prireditev, kjer so na svojstven način prikazali svoje delovanje. Med njihovimi projekti je bilo ureditev PUM-ovih prostorov, ki jih imajo nad invalidskimi delavnicami v Stari Loki. Sodelovali so v projektu raziskovanja Škofje Loke in njenega podeželja, pripravili so tudi fotografsko razstavo, v Škofji Loki na stojnici predstavili svojo dejavnost, zanimiva sta projekta zdravje (sami pripravljajo zdrave malice in se ukvarjajo s športno rekreativno dejavnostjo) in PUM za naravo (v okviru tega so priredili tudi čistilno akcijo), v mednarodni izmenjavi pa se lahko udeležijo tudi potovanj, denimo v Grčijo, Litvo, na Irsko.
Trenutno v PUM prihaja šest (od dvanajst vpisanih) mladih, je povedala mentorica Irena Prašnikar, ki pravi, da se je v dveh letih skupaj z mentorjema Borisom Oblakom in Nino Zakonik od mladih tudi sama veliko naučila. »PUM je zelo dinamična stvar, marsikdo pride le pogledat in si potem premisli. Tisti, ki vztrajajo, pa so uspešni. V dveh letih jih je od 65 mladih 40 aktivno delalo in se po zaključku projekta vrnilo v šole ali pa so dobili zaposlitev. V tem času so se izmenjale tri skupine mladih. PUM ponuja učenje malo drugače, morda je videti, kot da se samo igramo, toda na ta način skušamo iz mladih izvabiti skrite talente, ki jih v formalnem šolskem sistemu niso znali pokazati, se v njem niso znašli in so se zato pustili poraziti. Skušamo vplivati na samozavest mladih, da sami poskrbijo zase in se nekam premaknejo, jih spodbujamo, da dokažejo, da so pravi in da lahko uspejo v šolskem sistemu,« pravi Irena Prašnikar.
Osemdesetodstotna uspešnost je dokaz, da to gre in da ne držijo stereotipi, da je tipičen PUM-ovec »luzer«, neuspešen, intelektualno manj sposoben, se drogira in prihaja iz razsute družine. Nič od tega ne drži, pravi Irena, pri nas se znajdejo iz različnih razlogov, mi pa jim skušamo pomagati, da se izrazijo na svojstven način in dokažejo, da so sposobni.