Gorenjska univerza - zamujena priložnost?

Aleksander Ravnikar, Svetniška skupina SD

Dolgo, predolgo, kar nekaj let že nekateri iz Gorenjskega gospodarskega foruma veliko govorijo o projektu ustanovitve Gorenjske univerze. Politiki, gospodarstveniki, župani (pišejo pismo o nameri), uporabljajo lepe besede o družbi znanja, učeči se družbi, intelektualnim kapitalom, človeških virih, kot edini pravi poti k uspešnemu spopadu s konkurenco v evropski uniji in vzponu Slovenije v sam vrh gospodarstva in kulturno uspešnih narodov. Veliko lepih besed, pa malo dejanj. Vladna resolucija o razvoju do leta 2023 predvideva v Sloveniji 7 – 10 univerz. Štiri so že oblikovane (Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica). Intenzivno se pripravljajo na ustanovitev v Novem mestu in Celju. Priprave so dolgotrajne zaradi reševanja zahtevnih strokovnih – pravnih, organizacijskih, kadrovskih, finančnih … problemov. Kaj pa na Gorenjskem? Koliko je nam znano, se ne dogaja nič. Nič zato, ker nihče nima odgovora in tudi ne išče odgovora na temeljna vprašanja, ki so:

Kaj, katere visokošolske institucije bodo univerzo sestavljale oz. kateri programi se bodo izvajali na univerzi. Trenutno imamo FOV s tremi študijskimi programi na vseh treh stopnjah ter novoustanovljeno Visoko šolo za zdravstvo na Jesenicah. Ali je potrebno ustanoviti nove visokošolske institucija z novimi programi, iskati nove tržne niše znanja (mehanotronika, turizem …) Kdo, so in bodo profesorji, znanstveni sodelavci, raziskovalci in strokovnjaki iz razvojnih oddelkov poslovnih sistemov in zavodov, ki bodo prenašali znanje in izkušnje na študente. Ni nam znano, da bi bili v ta namen oblikovani timi ljudi. Kako, se bomo na Gorenjskem organizirali, da pridemo do univerze. Kako bo potekala informacijska povezava in konkretno sodelovanje med občinami – gospodarstvom – javnimi zavodi – razvojnimi agencijami – državo oz. ministrstvom za visoko šolstvo – drugimi univerzami doma in v tujini. Kako je možno vzpostaviti javno – zasebno partnerstvo? Kako se bo finansirala? Kje, za Gorenjsko je značilno "vrtičkarstvo". Vsaka občina, bi bila rada samozadostna. Zato moramo biti realni. Razvita mreža, srednjih in višjih šol, dobre komunikacijske povezave, segmentacija pokrajine (zgornji del predvsem turizem, spodnji in srednji del industrija), govori o možnostih, da so deli univerze – fakultete ali progami "razpršeni" na več mestih. V osnutku prostorskega načrta je središče univerze "kampus" lociran na Zlatem polju ob FOV – kjer so tudi že zgrajeni študentski domovi. Komu, je namenjena "alma mater"? Gorenjska ima okoli 200.000 prebivalcev. Ali bo univerza s svojimi programi namenjena le za našo regijo, ali bo nacionalna ali pa bo segla tudi preko meja, v druge prostore. To bo vsekakor možno le z visoko kvaliteto izobraževanja in raziskovanja. Kdaj, čas je vedno bolj pomemben dejavnik razvoja. Ni vseeno, kdaj bo ustanovljena nova univerza. Izdelati je potrebno terminski načrt za posamezne stopnje uresničevanje projekta Gorenjske univerze. Katera skupina sedaj odločujočih politikov na Gorenjskem bo sprejela breme odgovornosti, če bo priložnost zamujena? In kakšna je pri tem vloga kranjskih?