V prizidku je tudi sodobna multimedijska učilnica.

Dvojno praznovanje na medvoški šoli

Na OŠ Medvode so praznovali četrt stoletja šole in jubilej združili z odprtjem prizidka, ki bi po prvotnih načrtih moral biti zgrajen že do jeseni. Nova je tretjina šole.

Medvode – Na OŠ Medvode so februarja slavnostno odprli prizidek. Dobili so štiri dodatne učilnice: dve za pouk slovenskega in dve za pouk angleškega jezika, računalniško učilnico z multimedijo, veliko knjižnico, dodatni učilnici za prvo triado, obnovljeno kuhinjo in jedilnico, ter upravne prostore. Šolo v tem šolskem letu obiskuje 363 učencev in končno so vsi pod eno streho, saj so učenci prvega razreda devetletke doslej prostore imeli kar v sosednjem vrtcu.

Odprtje prizidka so združili s praznovanjem 25-letnice šole. Program so popestrili učenci šole, ter Godba Medvode. Na odprtju je bil navzoč tudi medvoški župan Stanislav Žagar, ki je bil vesel, da so brez državne pomoči uspeli zagotoviti prostorske pogoje za devetletko vsem štirim osnovnim šolam v medvoški občini in poudaril, da je to velik napredek za občino Medvode.

Izvajalec del je bilo podjetje IPL, d. o. o., iz Trzina, vrednost projekta pa je ob podpisu pogodbe znašala 186 milijonov tolarjev (dobrih 778 tisoč evrov). Na koncu je bil projekt dražji. Končni znesek je nekaj več kot 269 milijonov tolarjev (milijon sto tisoč evrov). Proračun občine Medvode bo obremenjen še letos in prihodnje leto. Poleg dražjega projekta so se zavlekla tudi dela. »Razlogov je bilo več, glavni pa je bi v tem, da smo spreminjali projekt. Spremeniti smo ga morali zato, ker se je funkcionalnost malce spremenila. Predviden je bil le en prvi razred brez garderob, tako da smo potem prizidali še enega in garderobe. Posledično smo spremenili še zgornje prostore. Pripravljanja dela so se začela že konec maja, tako da smo upali, da bo gradnja zaključena septembra ali vsaj oktobra, delavci pa so bili na šoli vse do novega leta, kar pomeni, da je bil pouk vseskozi moten. Smo pa dobili več kot smo pričakovali in načrtovali,« je povedal Vojko Bizant, ravnatelj OŠ Medvode. Nova je okrog tretjina šole. S prizidkom pa želja še ni konec. V prvi vrsti si želijo zamenjati okna v starem delu, kar je bilo predvideno že v tej fazi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 23. oktober 2020 / 09:57

Gorenjska z največ okužbami v državi

Število okužb se v zadnjem tednu v vsej državi skokovito povečuje, samo v sredo so jih potrdili rekordnih 1663. Najbolj obremenjena regija je Gorenjska. Žarišča so Železniki, Kranj, Kamnik, Jesenice,...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.