Delavnice brez opreme

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / torek, 6. marec 2007 / 05:00

Pred časom je učitelj praktičnega pouka iz Srednje poklicne in strokovne šole Kranj Jože Verbič opozoril na problem, povezan s poklicnim šolanjem za gradbene poklice.

Kranj - »Posvet je izzvenel v splošno razpravo o problematiki poklicnega šolstva in izumiranja poklicev pri nas, ki ni značilno le za naše razmere, ampak za vso Slovenijo in tudi evropske države. Vse to že drži, moj namen pa je bil opozoriti na razmere na Gorenjskem, saj želim, da bi našli rešitev za našo šolo in za razmere v nekaterih poklicev na Gorenjskem. Ena največjih težav je slaba opremljenost naše šole za praktični pouk, kjer imajo dijaki do srečanja s praktičnim delom pri mojstrih edino možnost, da se naučijo veščin svojega poklica,« je povedal Jože Verbič. »Delavnico, v katero smo se vselili v letošnjem šolskem letu, opremljamo sami, saj nam je država zadnji komplet orodja zagotovila pred več leti. Obračamo se na donatorje, naj nam pomagajo. Nagovoril in obiskal sem jih okoli dvesto, odziv pa je precej skromen. Na ta način smo nabrali nekaj materiala, z denarjem pa so manj radodarni. Na posvetu sem doživel očitek, da naše delavnice niso pospravljene in da bi morali najti poklicno šolo, ki bi bila pripravljena urediti centralno ogrevanje, saj so sedaj delavnice mrzle. Take šole ni, za napeljavo ogrevanja pa bomo vendarle poskrbeli. Mislim, da imamo v prostorih, ki smo jih šele nedavno naselili, kar primeren red, še bolje pa bo, ko bomo sami naredili nekaj prezidav, prostore obložili s keramiko in vanjo postavili police, ki jih bomo sami naredili iz podarjenega materiala. Od posveta sem pričakoval, da nam bodo ti ljudje pomagali pri opremljanju in odprli kakšna vrata pri državi in donatorjih, da bomo imeli v delavnicah minimalne pogoje za delo.«

Za opremo delavnic bi sedaj z veseljem sprejeli smrekov les, dodaja Verbič. Sicer pa govori o vrsti težav, povezanih z gradbenimi poklici, za katere izobražuje omenjena kranjska šola. Zelo so iskani, zanimanja zanje pa je vse manj. Kot pravi Verbič, je v tretjem letniku letos 95 dijakov za vse poklicne usmeritve (zidar, tesar, pečar – keramik in frizer), ob letošnjem informativnem dnevu pa je pokazalo, da se denimo za poklic tesarja zanimata dva, za zidarja pa en sam osnovnošolec. Premalo je narejenega za promocijo teh poklicev, mladi se raje odločajo za gimnazije in splošne srednje šole, določeni poklici pa utegnejo zaradi tega v prihodnje usahniti. Verbič vidi težavo tudi v tem, ker dijakov po končanem poklicnem šolanju mojstri v poklicih ne želijo zaposlovati. Iz sekcije pečarjev na Gorenjskem je en sam, ki je pripravljen sprejeti mlade iz šol. Mojstri, ki delajo sami, se po Verbičevih besedah ne morejo celovito ukvarjati z vajenci, ki iz šol ne prinesejo zadosti praktičnega znanja. A kje naj ga dobijo, če ne z delom, in začarani krog se nadaljuje. Možnost na posvetu predlaganega učnega podjetja se mu ne zdi realna ravno zaradi tega, ker ti fantje niso do konca naučeni in izpiljeni. Ne bodo mogli samostojno delati, vprašljivo pa je tudi zaračunavanje njihovega dela.