Žajbelj podaljša življenje

Stari Rimljani so se čudili: "Kako lahko umre človek, ki mu raste žajbelj na vrtu?"

Z žajbljem (Salvia officinalis) si resda ne bomo pridobili nesmrtnosti, pripomogel pa bo, da bomo dneve na zemlji preživeli s kar se da čistimi dihali, zdravimi prebavili, mirnimi živci, čim manjkrat prehlajeni in ne premočno prepoteni in utrujeni ...

Žajbelj na vrtu, zdravje v telesu

Botanično ime današnje zeli izvira iz latinske besede salvus, ki pomeni zdrav. Grški zdravnik Dioskorid je menil, da skoraj ni bolezni, pri kateri bi žajbelj odpovedal. »Kdor ima žajbelj na vrtu, ima zdravje v telesu,« pravijo Italijani. Že njihovi predniki so ga častili kot sveto rastlino. Ta je svoje božanske moči pokazala samo, če so ji nabiralci namenili poseben obred, kar je pomenilo, da so se morali umiti po vsem telesu, obleči bele tunike in žrtvovati bogovom kruh in vino, šele potem so ga lahko trgali. Zeliščarji Sredozemlja, kjer je njegova domovina, so ga svetovali ženskam s težavami pri zanositvi. V srednjem veku je veljal kot sredstvo za podaljšanje življenja in odganjanje zlih duhov. Na Kitajskem pa že od nekdaj slovi po neverjetnem učinku na možgane, živce, oči in žleze. Menijo, da žajbelj oživlja spomin in krepi ožilje. V srednjem veku so ga k nam zanesli menihi. Našemu človeku se je ta žlahtna zel kakopak hitro priljubila in na njegovem kmečkem vrtu našla svoje posebno mesto. Kmalu mu je nadel domača imena, kot so kadulja, šenovka ali čistec. O njem pišejo vse spodobne padarske bukve: »Komur se roke tresejo, naj jih z žavblovo vodo (čajem) vmiva. S to vodo zobe zmivati, ostanejo beli. U ti vodi rute moči, na glavo obeži, neha boleti. To vodo piti, stori dober želodec, ti tudi krof pol ne rase. Tudi je dobra za take, ktere tako hudo boži žlak zadene, da jim štimo al besedo zapre. Vsako jutro in zvečer piti, prežene kašelj.« V kuhinji se je uveljavil v 13. stoletju. Z njim še danes radi odišavljamo razne pečenke in meso na žaru. Tako jim izboljšamo okus in hkrati poskrbimo za dobro prebavo. Žajbljeve liste so svoj čas dajali tudi v jabolčno potico in pito.

Zel za melanholike

Žajbelj je naravni antiseptik, pa tudi antibiotik. Vsebuje eterično olje, smolo, tanin, grenko snov in kafro, žajbljevi listi pa vsebujejo precej vitamina A in C. Žajbelj je predvsem poživilo, pospešuje krvni obtok in pomaga živčnemu sistemu. Sloviti francoski zdravilec Maurice Messegue priporoča žajbljev poparek vsem preutrujenim ljudem, študentom v času izpitov, mentalnim delavcem, slabokrvnim, živčnim in depresivnim. Opozarja pa, da ni primeren za vročekrvne sangvinike, ker bi se s tem njihov »presežek krvi« le še povečal. Idealen je zlasti za melanholike, pa za jezljive kolerike in apatične flegmatike.

Črevesje, želodec, spolni organi so za!

Žajbelj ima neprecenljiv učinek pri zdravljenju prebavnih motenj, predvsem pri vetrovih, vnetju želodčne in črevesne sluznice ter pri driskah. Pol žličke posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet minut in počasi popijemo. Pri omenjenih težavah spijemo po eno skodelico nesladkanega čaja pol ure pred jedjo. Poparek bo v želodcu sprožil vrsto reakcij, ki bodo pomagale pri prebavi težke, mastne hrane. Za pomoč črevesju in želodcu mu ni para, prav tako za občutljive ženske spolne organe, saj obnavlja tonus v maternici. Zaradi učinka, ki ga ima na hormone, pa pomaga dekletom v puberteti in ženam v meni. Poparek iz žajblja, ki mu dodamo še rman (Achillea millefolium), naj pijejo sladkorni bolniki.

Preženimo neprijeten »švic« in okužbe

Žajbelj je znan kot sredstvo, ki pomaga proti čezmernemu znojenju v meni ali puberteti, pri infekcijskih boleznih, pri premočnem delovanju žleze ščitnice, zaradi živčnega izvora. V ta namen pijmo zjutraj in zvečer prelivek: žličko žajbljevih listov prelijmo s skodelico mrzle vode in pustimo stati vsaj sedem ur. Žajbljev prelivek in poparek pomagata tudi za grgranje pri vnetem grlu, žrelu, dlesnih in aftah, če ju pijemo, pa tudi pri bolnih dihalih, začetni gripi in revmi. Če bomo pridno pili žajbljeve napitke, se bomo obvarovali okužb, saj je žajbelj baktericiden. V ljudskem zdravilstvu si zoper kašelj radi pripravljamo žajbljeve liste, kuhane na mleku in sladkane z medom. Obožujejo ga zlasti otroci, ki jim ga po dajemo po žličkah po eno skodelico na dan. Prevretek (pest žajblja kuhamo v vodi 10 minut) lahko uporabimo za izpiranje ran, nožnice, grgranje, klistir, umivanje glave, masiranje ... Krepilno žajbljevo kopel pa si pripravimo zjutraj, če smo utrujeni in brez življenjske moči. Žajbelj navsezadnje vzdržuje tudi vitalnost pri starejših.