Vodmat (2)

Besedilo: Edvard Svetek
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 5. marec 2007 / 05:00

Okoli leta 1700 ima tu večje posesti škofija, komenda, ljubljanski vicedom in le še malo cerkev sv. Petra. V tem času ima tu svoje posesti tudi deželno glavarstvo. Leta 1744 ljubljanski vicedom razproda svoje posesti in pokupi jih Avgust Codelli.Okoli leta 1700 ima tu večje posesti škofija, komenda, ljubljanski vicedom in le še malo cerkev sv. Petra. V tem času ima tu svoje posesti tudi deželno glavarstvo. Leta 1744 ljubljanski vicedom razproda svoje posesti in pokupi jih Avgust Codelli.

Leto 1848 - leto zemljiške odveze, dočakajo zemljiški lastniki: Codelli, ljubljanska škofija, cerkev sv. Petra in nekateri ljubljanski meščani. Takrat se začne nova razprodaja in delitev na dotakratne tlačane.

Na Vodmatu sta po letu 1711 stali dve kapelici od dvanajstih, ki jih je za božjo pot v Polje postavil šentpetrski župnik Janez Skrpin.

V srednjem veku je Vodmat spadal v mestno pomirje, to je pod mestnega sodnika. V času Ilirskih provinc Vodmat spada pod Mesto, leta 1817 pa je kot edini tukajšnji kraj prišel pod Glavno občino, Ljubljana - okolica. Leta 1896 je bil katastrsko Vodmat priključen Mestu. Leta 1935, ob ustanovitvi "Velike Ljubljane" pa ga je bila večina priključenega Ljubljani. Tako je bil Vodmat vse do leta 1994 razdeljen na dva dela - eden je bil v Ljubljani - Centru, drugi del pa je spadal pod občino Moste, kasneje Moste - Polje, pa občino Ljubljana, Moste - Polje in leta 1995 po ukinitvi primestnih občin k enotni občini Ljubljana (MOL).

V Vodmatu je bil rojen Janez Cigler (1792 – 1867), ki leta 1836 napiše prvo slovensko povest. Umrl je v Višnji Gori kot tamkajšnji župnik.

Vodmat se pogosto omenja v zvezi z mlini na Ljubljanici in fužinski graščak Trpinc je leta 1862 nekdanji mlin preuredil v tovarno kocev, ki je leta 1910 postala znana tovarna Pletenina (lastnik Dragotin Hribar), v kateri je delalo veliko žensk iz Vodmata in okoliških krajev. Leta 1998 so jo zaradi nerentabilnosti podrli in danes tam stojijo dopolnilni objekti Kliničnega centra. Na mestu Vodmata je bila med obema vojnama postavljena Mengentalerjeva usnjarna (Teol), ki pa je po stečaju leta 1935 delala pod firmo Böhme, po vojni pa zgradba nekdanje občine Lj. Moste - Polje, Dom španskih borcev, tržnica in še kaj.