Tri mlade violinistke odlične

Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka je 29. januarja nastopil v ljubljanskih Križankah. Uspešno in obetavno.

Redke so glasbene šole, ki imajo godalni orkester, ki bi si upal s celovečernim programom navdušiti razvajeno ljubljansko občinstvo. Tak orkester ima Glasbena šola Škofja Loka, seveda v glavnem po zaslugi prof. Armina Seška. V šestnajstčlanskem godalnem orkestru (pogrešali smo kontrabas – mogoče ni bil predviden v zasedbi?), sestavljen pretežno iz Seškovih učencev iz Glasbene šole Škofja Loka in iz Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana (SGBŠ), je kar nekaj zelo dobrih posameznikov, ki so se kljub svojim solističnim ambicijam znali podrediti dirigentovi roki in se že upajo spopasti tudi s tako trdimi orehi, kot je Mozartov Divertimento za godala. Dirigent Armin Sešek je za ta koncert, ki so ga organizirale neutrudne organizatorke iz Glasbene mladine ljubljanske 29. januarja v Viteški dvorani ljubljanskih Križank, načrtoval širši program, v katerem bi se predstavilo kar pet solistov violinistov. Zaradi bolezni dveh solistov nismo slišali, smo bili pa toliko bolj veseli odlične igre ostalih treh.

Za uvod smo poslušali krstno izvedbo skladbe Tinko Violinko slovenskega skladatelja Petra Kopača, ki jo je posvetil dirigentu Arminu Sešku in Godalnemu orkestru Glasbene šole Škofja Loka. Zahtevno delo za mlade izvajalce, ki so se uspešno prebijali skozi pasti deloma atonalne glasbe. Skladba je naletela pri občinstvu, ki je docela napolnilo sicer malo dvorano Križank, tako da je kar precej dijakov Plečnikove gimnazije iz Ljubljane tudi stoje presenetljivo mirno poslušalo zanimiv koncert, na lep odziv. Že pri drugi točki sporeda, meditacijah iz opere Thaiss Julesa Masseneta, nas je z izredno muzikalnostjo navdušila zelo mlada solistka Ana Krpan iz SGBŠ Ljubljana. Tudi Polona Golija iz Glasbene šole Škofja Loka (sicer koncertna mojstrica orkestra) je že z zrelo, rutinirano igro navdušila s solom v Madžarskem plesu št. 8 Johannesa Brahmsa. Malo je motila preglasna spremljava orkestra, kar pa gre tudi pripisati bolj slabi akustičnosti dvorane in mogoče ne najbolj posrečeni priredbi za orkester. Violinistka Ana Dolžan, tudi iz Škofje Loke, ima že lepo izdelan ton, z zadržano muzikalnostjo je odlično izvedla nič kaj lahek solo part v Legendi poljskega skladatelja Henryka Wieniawskega. O vseh treh violinistkah bomo še slišali, zanimivo bo spremljati njihovo glasbeno pot?

Orkester se je šele prav razživel z mladostno izvedbo popularnega Divertimenta v D-duru, KV 136 za godalni orkester W. A. Mozarta. Ob tem, da smo lani celo leto poslušali v glavnem Mozarta, smo pogrešali prav izvedbe mladinskih orkestrov. Mladi glasbeniki so navdušili s svojo mladostno svežino in precizno že zrelo izvedbo znane glasbe. Seveda je to le šolski orkester, ki potrebuje daljši razvoj. Zaradi odpadlih dveh točk programa so mladi glasbeniki pod skrbnim vodstvom učitelja in dirigenta Seška dodali še skladbi »An Evening at the Cinema« Johna Williamsa in »Roka Tanz » Lea Weinerja. Dva tolkalca in pianist sta okrepila zvok mladega orkestra, ki je zaključil koncert s že skoraj virtuozno izvedbo »Prepletum mobila« (prav ste prebrali, ni napaka, to ni bil perpetuum mobile!) skladatelja Koste Babića. Opazili smo, da so zadnje tri skladbe že večkrat igrali in je bila izvedba bolj sproščena. Uspel koncert orkestra in solistov, ki vsi še mnogo obetajo.