Predvojna zgodovina zimskih olimpijskih iger

Poletne olimpijske igre potekajo že vse od leta 1896, zimski olimpijske igre pa so na sporedu od leta 1924 dalje.

Leta 1924 se je Mednarodni olimpijski komite (MOK) odločil prirediti mednarodni športni teden v Chamonixu. Dve leti kasneje so ga priznali za prve zimske olimpijske igre, saj se je poteza izkazala za zelo uspešno. Na igrah je sodelovalo 258 športnikov, iz 16 držav. Merili so se v 16 disciplinah. Prvi olimpijski zmagovalec je postal ameriški hitrostni drsalec Charles Jewtraw, ki je kot prvi končal preizkušnjo na 500 metrov. Junak iger je bil Finec Klas Tunberg, ki je osvojil odličja v vseh petih disciplinah v hitrostnem drsanju. Norvežan Thorleif Haug je bil najboljši v obeh tekaških disciplinah, slavil pa je tudi v nordijski kombinaciji. Kanadski hokejisti so z lahkoto opravili s tekmeci, gladko so dobili vseh pet dvobojev. Razlika v golih je bila kar 110:3. V Chamonixu smo imeli Slovenci dva predstavnika. Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj sta nastopila v teku na 18 kilometrov in osvojila 32. in 34. mesto, v maratonu na 50 kilometrov pa sta oba odstopila. Najuspešnejša država je bila Norveška s sedemnajstimi medaljami.

Leta 1928 so bile olimpijske igre v St. Moritzu. Na njih je tekmovalo 464 športnikov, iz 25 držav, izvedli pa so štirnajst tekmovanj. Tudi v Švici je bila najuspešnejša Norveška, ki je osvojila petnajst medalj. Njihova umetnostna drsalka Sonja Henie je pri petnajstih letih osvojila prvo od svojih treh zlatih olimpijskih medalj. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Z 22. mestom na 50 kilometrov je najboljšo uvrstitev dosegel Jožko Janša. Zmagal je Šved Erik Hedlund, ki je vse tekmece prehitel kar za 13 minut.

Tretje zimske olimpijske igre so se zgodile leta 1932 v Lake Placidu. 252 športnikov iz sedemnajstih držav se je merilo v štirinjastih disciplinah. Igre je odprl Franklin Delano Roosevelt, ki je kasneje postal predsednik ZDA. Igre so se dogajale ravno v času velike gospodarske krize. Organizatorji so imeli velike finančne težave, pomagali so si z donacijami premožnih ljudi. V zgodovino se je zapisal član ameriškega boba štiriseda Eddie Eagan, ki je leta 1920 na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je tako edini športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah. Najbolj uspešni so bili gostitelji, ki so osvojili dvanajst medalj. Slovenski športniki na teh igrah niso sodelovali.

Garmisch-Partenkirchen je bil prizorišče naslednjih zimskih olimpijskih iger. Iz 28 držav je sodelovalo 646 športnikov, ki so se pomerili na sedemnajstih tekmovanjih. Otvoritveni govor je imel nemški kancler Adolf Hitler. Prvič je bilo na sporedu alpsko smučanje. Norvežan Birger Ruud je nastopil tako v smučarskih skokih kot tudi alpskem smučanju. Po zlati medalji na 90-metrski skakalnici je Norvežan dobil tudi smuk. Prava senzacija pa je v hokeju na ledu postala Velika Britanija, ki je premagala favorizirano Kanado. Znova so dominirali Norvežani, saj so zbrali 25 medalj. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je osvojil odlično 10. mesto, kar je bila vse do 9. mesta Petre Majdič v Salt Lake Cityju 2002 najboljša slovenska uvrstitev v smučarskih tekih na olimpijskih igrah. Izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na petnajstim mestu.

Nato je druga svetovna vojna za osem let končala niz zimskih olimpijskih iger, ki so bile naslednjič šele leta 1948 v St. Moritzu. Slovenski športniki so se udeležili že prvih iger. Na medaljo pa je bilo treba počakati do leta 1984, ko si je Jure Franko v veleslalomu, v Sarajevu, prismučal srebro.