Sporazum dveh zbornic

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 23. februar 2007 / 05:00

Sredi februarja so podpisali pogodbo, s katero trgovinska zbornica prevzema naloge združenja za trgovino.

Ljubljana – Včeraj se je na 3. redni seji sestal upravni odbor Trgovinske zbornice Slovenije – prve panožne zbornice, ustanovljene po novem zakonu o gospodarskih zbornicah v Sloveniji. Krmilo službe te zbornice, ki v marsičem orje ledino, odkar imamo prostovoljno članstvo v gospodarskih zbornicah in možnosti organiziranja več zbornic, je kot izvršni direktor prevzel 59-letni mag. Viktor Vauhnik, doma iz Radovljice, sicer kot pravi, zaprisežen Merkurjevec, saj je 24 let delal pri nakelskem trgovcu, tudi kot član uprave, odgovoren za razvoj in nove trge. Povabili smo ga na pogovor.

Kdaj ste se začeli pripravljati na ustanovitev Trgovinske zbornice Slovenije in se odločili, da prevzamete vodilno mesto v njej?

»Priprave na ustanovitev Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) segajo že v lansko poletje, v čas torej, ko še ni bila niti sprejeta potrebna zakonodaja, že pa smo slutili, v katero smer se bo razvijala. Znano je, to smo trgovci že večkrat povedali, da s staro Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) nismo bili zadovoljni, saj smo ocenjevali, da smo dobili le približno tretjino tistega, kar smo zanjo plačevali. V decembru sem se odločil zapustiti Merkur in prispevati k ureditvi lastne panožne zbornice, pri čemer naj povem, da mi je načrtovanje strateškega razvoja posebej blizu. Moj hobi in tema, za katero upam, da se ji bom lahko še posvetil. Pred kratkim sem bil tudi na posebnem izobraževanju Univerze Chicago v Londonu, pa tudi sicer sem se z dodatnim izobraževanjem poglabljal v to smer.V dogovoru s predsednikom uprave podjetja, kjer sem bil zaposlen, in številnimi drugimi vodilnimi v slovenski trgovini sem z novim letom prevzel vodenje službe zbornice, saj področje in veliko večino vodilnih zelo dobro poznam.«

Kako se si zamislili delovanje Trgovinske zbornice Slovenije?

»Naša zbornica je bila ustanovljena 25. novembra in, kot smo obljubili, 3. januarja začela delati. Vseskozi si jo zamišljamo kot relativno majhno, učinkovito zbornico z majhnim številom zaposlenih, usmerjenih v strokovno delo in storitve za člane, ki bo čim prej izpolnila tudi pogoje za status reprezentativne zbornice. Kot je znano, sta pogoja dva: desetina celotnega prihodka slovenskega gospodarstva in članstvo vsaj pet odstotkov vseh gospodarskih subjektov v državi. Prvi pogoj smo izpolnili že ob ustanovitvi, saj so se vključila vsa večja slovenska trgovska podjetja, za drugi cilj, da pridobimo okoli 5700 članov, pa si prizadevamo. Struktura slovenske trgovine je zanimiva: od skupno prek 20.000 trgovskih podjetij ima le 600 trgovcev nad deset zaposlenih, zato je naša naloga, da se približano tem najmanjšim.«

Kakšno izbiro imajo glede panožnega povezovanja slovenski trgovci?

»Naša vizija je vsekakor, da združujemo vse trgovce. Vedeti je treba, da so v GZS – pravni naslednici nekdanje zbornice, včlanjeni še vsi tisti, ki od časov, ko je bilo članstvo še obvezno, niso podali izjave o izstopu. Tako je v sekciji za trgovino še prek deset tisoč članov, pri sekciji za drobno gospodarstvo pa je bila tudi ustanovljena sekcija za male trgovce. Po tem je le prišlo do pogovorov in 15. februarja je bila podpisana pogodba med TZS in GZS, po kateri TZS prevzema vse dejavnosti, ki jih je prej GZS v okviru združenja za trgovino opravljala za to panogo – urejanje koncesij, vsa izobraževanja, vse storitve. S tem nam je GZS prepustila skrb za trgovinsko dejavnost in prepričan sem, da smo se dogovorili tudi za dobro sodelovanje. Seveda zakon dopušča zelo pestro zbornično organiziranost, tudi ustanavljanje regijskih zbornic, v katere se lahko vključujejo trgovci. Trenutno imamo okoli 1800 članov, januarja smo začeli s tisoč člani in naš cilj je, da do konca letošnjega leta dosežemo drugi pogoj za reprezentativnost. Razmišljamo tudi o sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije, kjer je okoli osem tisoč obrtnikov, ki se poleg svoje osnovne dejavnosti ukvarjajo tudi s trgovino. Naš predlog je, da bi ponudili obrtni zbornici oziroma njenim članom dvojno članstvo.«

Kot najpomembnejše dejavnosti v TZS navajate svetovanje, izobraževanje in informiranje, kvaliteten informacijski sistem, dialog z vladnimi in državnimi institucijami in partnerstvo z uveljavljenimi storitvenimi in svetovalnimi podjetji. Čemu dajete na začetku največji poudarek?

»Začeli smo s svetovanji in inštruktažami, vezanimi na trgovinsko zakonodajo, ki je izjemno zahtevna. Po prvih informacijah se bomo morali temu letos še posebej posvetiti, saj smo izvedeli, da vlada pripravlja kar 150 predpisov in aktov, ki zadevajo naše področje. Sam sem kar razočaran, ko vidim, kaj se pripravlja. Najpomembnejše bodo seveda priprave na nov zakon o trgovini, kjer bo morala zbornica seveda tesno sodelovati. Večje spremembe bodo tudi na področju izobraževanja, kjer naj bi preverjanja znanja nadomestili z izobraževanjem v institucijah, ki ga je treba tudi temeljito prenoviti. Ne ustreza število kadra niti njegova kvaliteta, tu pa je tudi želja po trgovski akademiji. Tretje pomembno področje pa je informacijski sistem, saj ugotavljamo, da so danes razpoložljivi podatki in statistične informacije povsem neuporabni, neprimerni.«

Pretekli teden je minister Virant obljubil nadaljnje usklajevanje z evropskimi predpisi, poenostavljanje predpisov in odpravljanje birokratskih ovir. Pričakujete učinke v tem smislu tudi v trgovinski dejavnosti?

»Že omenjeno število predpisov, ki zadevajo trgovce, marsikaj pove. Če temu dodamo še dejstvo, da večina vsebuje tudi ostre sankcije, je jasno, da je delo v trgovini kar precej zahtevno. Zelo aktualna so vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami pri prodaji izdelkov za reproduciranje zvoka in slike, nosilcev zvoka in slike, kjer sedanje nelogičnosti povzročajo trgovini precejšnje stroške. Podobno velja za problem dvojezičnosti na območjih z manjšinami, problem bančnih storitev in velikih bančnih provizij. Zahtevana štiriodstotna provizija za kovance je nerazumljiva pa tudi povsem neresna. Pri pripravi novega zakona o trgovini bomo pri vprašanjih gibljivosti zaposlitve, varstva konkurence, dobrih poslovnih običajev in podobno težili k temu, da bo zakon čim manj obremenjujoč, predvsem pa nedvoumen.«

Kako je organizirana služba TZS in kakšni so načrti?

»Obljubili smo racionalno organiziranost. Od GZS smo prevzeli tri sodelavke, do polletja računamo, da nas bo šest. Torej majhna ekipa ljudi, ki pa bodo imeli reference. Za sedaj smo organizirali sektor za trgovino z živili in sektor neživilske trgovine, pripravljamo sektor za raziskave in informacijski sistem. Posebej naj poudarim, da smo zelo odprti za sodelovanje s trgovskimi podjetji, ki smo jih povabili k izvajanju tako imenovanih partnerskih programov. Gre za svetovanja v zvezi s bančnimi in zavarovalniškimi storitvami, za pravno svetovanje, storitve pri opremljanju na primer za prepoznavanje ponaredkov, štetja denarja. Trenutno imamo osem partnerjev, krog bomo postopoma povečevali. V slovenski trgovini je, kot rečeno, prek dvajset tisoč podjetij in tretjina vseh zaposlenih v državi, zato smo za mnoge zanimivi.«